Obama: Odločitev o oborožitvi Ukrajine še ni bila sprejeta

Ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel sta v uvodni izjavi poudarjala pomen sankcij proti Rusiji in diplomatskih prizadevanj za rešitev ukrajinske krize, ki je od aprila lani zahtevala najmanj 5300 življenj. V ZDA se krepi pritisk za pomoč Ukrajini v orožju, kar Nemčija za zdaj zavrača.

Obama je dejal, da Rusija krši vse zaveze iz zadnjega sestanka v Minsku, ruske sile so še naprej v Ukrajini, Moskva tja pošilja dodatne tanke, topništvo in vojsko. Ampak ta agresija je le utrdila enotnost ZDA, Nemčije in drugih zaveznikov. "Še naprej vzpodbujamo diplomatsko rešitev in se absolutno strinjamo, da v 21. stoletju ne moremo mirno gledati spreminjanja meja v Evropi z orožjem," je dejal Obama in poudaril, da se bodo sankcije nadaljevale, dokler Rusija ne izpolni svojih obveznosti.

"Možnosti za vojaško rešitev vprašanja so bile vedno majhne. Rusija ima izjemno močno vojsko," je dejal in napovedal nadaljnje višanje cene za rusko agresijo. "Upam, da bo cena dovolj visoka, da bo Putin spremenil računico in sprejel diplomatsko rešitev. Glede orožja se še nismo odločili."

"Ne gre za to, da lahko Ukrajina premaga rusko vojsko, če je ta odločena. Govorimo pa o tem, kaj lahko dodatno storimo za to, da se bo lahko Ukrajina branila. Naš cilj ni, da lahko Ukrajina izvaja ofenzivne operacije," je dejal in zatrdil, da si Zahod želi trdne, napredne, živahne in samozavestne Rusije, ki bo partner pri soočanju s svetovnimi izzivi. "Rusija je sprejela slabo strateško odločitev za Rusijo, Evropo in svet in moramo ji pokazati, da ima agresija svojo ceno," je povedal Obama.

Merklova za diplomatsko rešitev konflikta

Merklova je vztrajala, da je odločena storiti vse, kar je mogoče, za diplomatsko rešitev konflikta, prekinitev ognja in konec umiranja civilistov. Tako kot Obama pa je tudi kanclerka vztrajala, da bo zavezništvo med ZDA in Evropo še naprej trdno, četudi se ne bodo vedno o vsem strinjali.

Predsednik in kanclerka sta poleg Ukrajine govorila tudi o gospodarstvu, pri čemer je Merklova dejala, da Evropa počasi okreva od zadnje krize in pri tem izpostavila napredek Španije in Portugalske.

Obama se je Nemčiji zahvalil za pomoč v boju proti IS in za to, da bo Nemčija vodila urjenje kurdskih sil v iraškem Erbilu. Poteka tudi boj proti nasilni ideologiji IS ter drugih terorističnih skupin, ki skušajo novačiti mlade muslimane v obeh državah. Zaradi tega sta se izrekla proti ksenofobiji in rasnim ter verskim predsodkom, Merklova pa je Obami zagotovila, da bodo v Nemčiji še naprej dobrodošli ljudje različnih ras in ver.

"Letos je 70. obletnica konca druge svetovne vojne in 20. obletnica nemške združitve. Ravno nemška zgodba nam v tem času izzivov daje upanje, da je napredek mogoč, da se države lahko obnovijo, delitve odpravijo in zidovi podrejo," je dejal Obama.

Merklova nič o Snowdnu

Ameriško-nemške odnose so ohladila razkritja nekdanjega uslužbenca Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna o prisluškovanju Merklovi in vohunjenju v Nemčiji. Merklova se je vprašanju o tem gladko izognila in ni kazala nobene zamere več. Obama pa je Nemce naprosil, da jim malce bolj zaupajo.

Priznal je, da so Snowdnova razkritja škodovala ugledu ZDA v Nemčiji, zaradi česar si prizadeva za večjo preglednost obveščevalnih dejavnosti in obnovo zaupanja. Vendar pa je bilo iz njegovih besed mogoče razbrati, da se bo vohunjenje nadaljevalo, čeprav morda ob malce večjem upoštevanju nemških in evropskih skrbi glede zaščite zasebnosti.

Obama je dejal, da skušajo spremljati omrežja, ki načrtujejo napade v New Yorku, Berlinu ali Parizu. Komunicirajo po internetu in ZDA imajo zmogljivosti, da napade ustavijo, pri čemer morajo delovati znotraj tega kibernetskega sveta.

Zagotovil je, da so bile državljanske svoboščine vedno v ospredju ameriške politike in naprosil Nemce, naj jim malce bolj zaupajo in ne pomislijo takoj na najslabše. "Napake se bodo dogajale, nesoglasja bodo, vendar pa je podlaga naših odnosov trdna," je zagotovil.