Ameriški predsednik Barack Obama kljub nasprotovanju tako demokratov kot republikancev vztraja, da bo zaprl zapor za teroristične osumljence v Guantanamu. To naj bi se zgodilo do januarja.
Da ne odstopa od svojih načrtov, je Obama povedal v težko pričakovanem govoru o domovinski varnosti. Bil je jasen: Guantanamo naj bi poskrbel za večjo varnost Američanov, v resnici pa se je zgodilo ravno obratno. "Postal je bojni krik naših sovražnikov. Zavezniki so se zaradi njega manj pripravljeni z nami bojevati proti sovražniku, ki deluje v različnih državah. Poleg tega pa stroški njegovega delovanja zasenčijo vse težave, ki jih bomo imeli z zapiranjem,“ je dejal.
Po njegovem mnenju je tudi zaradi Guantanama danes na svetu več teroristov, da je z njim nekaj hudo narobe, pa dokazuje tudi dejstvo, da so v sedmih letih uspeli obsoditi točno tri osumljence.
Odločitev, ki je v Evropi naletela na vsesplošno odobravanje, je v Združenih državah dvignila obilo prahu. Američani se namreč bojijo, da se bodo osumljeni teroristi prosto sprehajali med njimi. Obama jih je poskušal pomiriti, češ da nikoli ne bo izpustil na prostost nikogar, ki bi lahko ogrožal državo. Najnevarnejše bodo premestili v posebej varovane zapore, od koder še nihče ni pobegnil, je zagotovil. S tem pa se ne strinja direktor FBI Robert Mueller, ki je v kongresu zatrdil, da bi selitev ujetnikov iz Guantanama v ZDA povečala nevarnost terorizma.
Podobne pomisleke imajo kongresniki. Tako v predstavniškem domu kot tudi v senatu – v obeh imajo večino demokrati – so zavrnili prošnjo Obamove administracije, naj jim odobrijo 80 milijonov dolarjev za stroške zaprtja. Obama naj prej predstavi podroben načrt, kaj bo z 240 osumljenimi teroristi, ko Guantanamo ne bo več deloval.
Še en odločen ne mučenju
Obama je tudi znova ostro kritiziral administracijo svojega predhodnika Georgea Busha, ki da je soočena z grožnjo terorizma sprejela nekaj prenagljenih odločitev in s tem zašla na napačno pot. "Prepričan sem, da je številnim odločitvam botrovala želja, da bi zaščitili Američane. Prepričan pa sem tudi, da so bile številne utemeljene na strahu, namesto na treznem premisleku in da so vse prevečkrat prilagajali podatke in dokaze, da so se ujemali z ideološkimi predispozicijami,“ je dejal. S kritiko je šel še dlje, okrcal je Bushevo vlado, ki da je pozabljala na ameriške vrednote, pa tudi politike, novinarje in vse Američane, ki so ob tem ostali tiho.
Nasprotna stran mu ni ostala dolžna. Nemudoma se je odzval kreator Busheve varnostne politike, njegov podpredsednik Dick Cheney. Obama je tisti, ki sprejema prenagljene odločitve in s tem ogroža ameriško nacionalno varnost, je dejal.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.