FOTO: Oba trdita, da sta zmagala, vojska oblasti ne bo prepustila nobenemu

Dolgo pričakovane predsedniške volitve Egiptu najbrž ne bodo prinesle dokončne rešitve. Čeprav naj bi bili uradni rezultati znani šele v sredo, je Muslimanska bratovščina že razglasila zmago svojega kandidata Mohameda Mursija in zatrdila, da se s tem končuje šest desetletij dolgo obdobje predsednikov, ki so vladali s pomočjo vojske.

"Mursi je prvi demokratično izvoljeni predsednik Egipta," so zapisali na spletni strani bratovščine.

Na drugi strani pa podporniki njegovega protikandidata in zadnjega premierja v vladi strmoglavljenega Hosnija Mubaraka Ahmeda Šafika menijo, da je Muslimanska bratovščina ugrabila volitve in neupravičeno razglasila zmago, saj naj bi po njihovih podatkih po trenutno preštetih glasovih vodil Šafik. Uradna volilna komisija se doslej ni odzvala na navedbe nobenega tabora.

Bolj zgovoren je bil na tiskovni konferenci Mursi, ki je dejal, da se zahvaljuje bogu, ker je vodil egipčansko ljudstvo na pot svobode, demokracije in boljše prihodnosti.

Po razglasitvi zmage se je na simbolu egiptovske revolucije, trgu Tahrir, kjer je pred šestnajstimi meseci izbruhnila vstaja proti Mubaraku, zbralo na stotine Mursijevih privržencev. Plesali so, peli in vzklikali: "Mursi, Mursi, predsednik!" Vzklikali pa so tudi, da je čas, da se vojska, ki je državi vladala od Mubarakovega padca, poslovi.

Vojska se ne da

A generali so se očitno odločili, da oblasti, ki so jo po Mubarakovem padcu še okrepili, ne bodo predali tako zlahka. V dekretu, ki ga je objavil vojaški svet, so namreč zapisali, da bo imel novoizvoljeni predsednik le omejen vpliv, sami pa bodo obdržali zakonodajno moč, ki jo je imel doslej parlament, ki pa so ga vojaški oblastniki razpustili.

Egipčani so zato upravičeno nezadovoljni z revolucijo, meni nekdanji diplomat Združenih narodov in Nobelov nagrajenec Mohamed el Baradej, ki je pohod vojske na oblast po Mubarakovem strmoglavljenju in zavlačevanje volitev označil za velik udarec demokraciji.

Islamist Abdel Moneim Abol Fotouh pa je na Twitterju zapisal, da se morajo Egipčani upreti protiustavni napovedi vojske. Če bi se namreč ta uresničila, bi novoizvoljeni predsednik ostal skoraj brez moči, saj bi državo v resnici še naprej vodila vojska, ki pa mu ne bi bila podrejena.

Vodja Muslimanske bratovščine je zato dejal, da so pred Egiptom "nevarni dnevi". Bratovščina namreč ostro nasprotuje vsaki krepitvi vpliva vojske, še posebej, če jo sama ne bo mogla nadzorovati. A na drugi strani je precejšen del zahodnega sveta pa tudi velik del 82-milijonskega egiptovskega ljudstva zaskrbljen zaradi pohoda islamistov na oblast. Podobno se dogaja tudi po revolucijah v Tuniziji in Libiji. Vojska naj bi se v Egiptu za oblast borila tudi zato, ker so prepričani, da bodo islamisti z novo ustavo državo spremenili v sužnja islama. Vsaka novo napisana ustava bi sicer potrebovala še podporo na referendumu, čemur bi sledile nove parlamentarne volitve, a do tega po načrtih vojske naj ne bi prišlo še vsaj pet mesecev.

Nezadovoljstvo v državi je zato spet vse večje, veseljake na Tahrirju pa po nekaterih podatkih že zamenjujejo tisti, ki so nezadovoljni z razpletom revolucije in volitev. Na slednjih je razočaral že nabor kandidatov, so menili številni volivci, saj je bila izbira možna le med dvema skrajnima opcijama – skrajnim islamistom in dedičem osovraženega in pregnanega Mubarakovega režima.