Ruske oblasti so se za ta datum odločile, potem ko so pregledale podpise, zbrane v podporo ustavnemu referendumu v Čečeniji. Z referendumom, ki je ključen del ruske strategije za normalizacijo razmer v kavkaški republiki, se ne strinjajo vsi, saj bo, kot poudarjajo nasprotniki, potekal "pod grožnjo ruskih sil", ki so od oktobra 1999 znova nameščene v Čečeniji. Vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Čečeniji Jorma Inki pa je ocenil, da je za referendum še prezgodaj, saj niso izpolnjeni varnostni pogoji.
Zakajev ima stike z uradnimi ruskimi osebnostmi
Čečenski odposlanec Ahmed Zakajev, ki ga Moskva obtoža terorizma, je za ruski dnevnik Komersant zatrdil, da ima "redne stike" z uradnimi ruskimi predstavniki in politiki. Zakajev, ki je trenutno v Londonu in katerega izročitev zahteva Moskva, je povedal, da ima redne stike z Ruslanom Hasbulatovom, nekdanjim predsednikom ruske dume, ki je po rodu Čečen, z nekdanjim vodjo ruskega sveta za varnost Ivanom Rubkinom ter drugimi uradnimi in neuradnimi predstavniki Rusije.
Zakajev se je kot odposlanec predsednika Aslana Mashadova novembra 2001 sešel s predstavnikom ruskega predsednika Viktorjem Kazancevom. To je bilo po začetku novih spopadov 1. oktobra 1999 prvo in edino uradno rusko-čečensko srečanje, za katerega je Moskva priznala, da je prišlo do njega. Na njem sicer niso dosegli nikakršnih rezultatov.
Moskva od Velike Britanije zahteva izročitev Zakajeva, saj ga obtožuje sodelovanja v terorističnih dejanjih, predvsem v prvi čečenski vojni (1994-1996). Naslednjič naj bi pristojne oblasti v Londonu o njegovi izročitvi razpravljale 31. januarja.
