Do ponedeljka Grčija dobi sedem milijard evrov

Avstrijski parlament je danes podprl začetek pogajanj o novem triletnem programu pomoči Grčiji. Finančnemu ministru Hansu Jörgu Schellingu je namreč podprl pogajalski mandat. Tudi v Latviji so tamkajšnjemu finančnemu ministru Janisu Reirsu podelili mandat za pogajanja.

Kot poroča APA, sta v avstrijskem parlamentu pogajanja podprli obe vladajoči stranki, socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), medtem ko so opozicijske stranke v skladu z napovedmi glasovale proti.

Avstrijski kancler Werner Faymann, ki je poslance pozval k podpori, je ocenil, da je paket pomoči - težak bo od 82 do 86 milijard evrov - prvi korak in resna priložnost za Grčijo.

V Latviji je medtem ministru mandat za pogovore podelila vlada, ki je napovedala, da bo v prihodnjih tednih ali mesecih parlament zaprosila, da odloča o odločitvah, ki jih bodo prinesli pogovori med EU in Grčijo.

Tudi Estonija je dobila zeleno luč za začetek pogajanj. Parlamentarni odbor za evropske zadeve je namreč finančnemu ministru Svenu Sesterju podelil mandat za pogajanja - proti so bili poslanci dveh opozicijskih strank, stranka sredine in konzervativne ljudske stranke. Estonski parlament bo sicer moral potrditi paket pomoči, ko bo ta dogovorjen.

Za podporo začetku pogajanj se je danes odločil tudi nemški parlament. Kot je poslancem poudarila kanclerka Angela Merkel, bi bilo ne pomagati Grčiji neodgovorno. Ob tem je ocenila, da je dogovor o tretji pomoči najboljša in zadnja priložnost za rešitev krize. Poslance je k podpori pozval tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Pogoji

Voditelji območja evra so v ponedeljek po maratonskih pogajanjih dosegli načelni dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči Grčiji, a so Atenam pri tem postavili nekaj pogojev.

Tako je grški parlament v noči s srede na četrtek potrdil zakon z reformami, ki so jih posojilodajalci - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad - zahtevali za nadaljevanje pomoči.

Zakon vključuje štiri sklope: ureditev sistema davka na dodano vrednost in razširitev davčne osnove za povečanje prihodka, hitrejša uvedba ukrepov za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema kot del celovite pokojninske reforme, zagotovitev popolne neodvisnosti grškega statističnega urada Elstat in celovito spoštovanje evropskih fiskalnih in makroekonomskih pravil.

Grčija je s tem izpolnila prve pogoje za tretji program finančne pomoči, finančni ministri območja evra so v četrtek zato načeloma odobrili novo pomoč.

O Grčiji tudi pri nas

Trije odbori DZ, ki so danes na skupni seji nadaljevali razpravo o Grčiji, so podprli prizadevanja slovenske vlade, da se začnejo pogajanja o novi pomoči Grčiji, je po koncu seje v izjavi za medije dejal premier Miro Cerar. Vlada sicer za začetek pogajanj ne potrebuje soglasja poslancev, vendar jih je Cerar želel seznaniti z razvojem dogodkov.

Odbori so na današnji nujni seji, ki je bila zaprta za javnost, po Cerarjevih besedah podprli prizadevanja vlade, da se začnejo pogajanja z Grčijo o tretjem programu pomoči in da se nadaljuje proces, s katerim bo Grčija ostala v območju evra. Poleg tega so se odbori DZ za zadeve EU, za finance in monetarno politiko ter za zunanjo politiko strinjali, da je potrebno zagotoviti, da bo grška vlada nato tudi izpolnila svoje zaveze.

Cerar je spomnil, da danes ni šlo za pravno zavezujoče posvetovanje s poslanci, saj vlada ne potrebuje odobritve parlamenta za začetek pogajanj. "Vendar se mi je zdelo primerno, da o vsem, kar se dogaja, skupaj s finančnim ministrom obvestim DZ prek treh odborov," je pojasnil Cerar. Po njegovi oceni je bila današnja razprava koristna, saj so slišali nekatera konstruktivna mnenja. Razprava in soglasno sprejeti sklepi kažejo, da je vlada na pravi poti.

Seja je sicer potekala za zaprtimi vrati, saj je premier želel neposreden pogovor o omenjenih zadevah, brez olepšav, ki jih po njegovem mnenju lahko včasih povzročajo odprte seje. Govorili so tudi o zadevah, o katerih so na sejah evropskega sveta prav tako razpravljali za zaprtimi vrati. "Ker nihče ni zahteval, da bi se zadeva v kakšnem delu odprla za javnost, je tako tudi ostalo," je še pojasnil.

Današnjega nadaljevanja nujne seje se je udeležil tudi finančni minister Dušan Mramor, ki pa za medije po koncu ni dajal izjav. Da vlada ne potrebuje soglasja parlamenta za začetek pogajanj, je sicer Mramor pojasnil že v ponedeljek. "Čeprav gre za nov program, je pravna interpretacija takšna, da je Slovenija ob ustanovitvi ESM že sprejela odločitev v parlamentu, tako da nova odločitev o tem programu formalno v parlamentu ni nujna," je povedal.

O sodelovanju Slovenije v tretjem programu pomoči za Grčijo je minister v začetku tedna pojasnil, da neposredno ne bo šlo za dvostranske odnose z Grčijo, ampak za odnos prek sistema evropskega stabilizacijskega mehanizma ESM, ki ima 500 milijard evrov posojilne zmožnosti.

"To ne vpliva na neposredno izpostavljenost Slovenije, vpliva pa na posredno izpostavljenost preko sistema ESM, katerega članica in solastnica smo," je pojasnil minister. Slovenija je sicer v pogajanjih vseskozi zastopala stališče, da je treba pri nadaljnji pomoči Grčiji upoštevati njeno veliko izpostavljenost do države z vidika deleža bruto domačega proizvoda.

Za Lagardovo pomembno prestrukturiranje grškega dolga

Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je danes izpostavila pomembnost prestrukturiranja grškega dolga. Zmanjšanje dolžniškega bremena je namreč po njenih pojasnilih pomembno za IMF, da sodeluje v novem paketu pomoči Atenam.

Evropski partnerji so se sicer strinjali z načelom lajšanja dolžniškega bremena, a brez zneskov in metod, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Lagardova dejala v pogovoru za francoski radio Europe 1.

Za sodelovanje IMF je pomemben celosten program in ta ima z našega vidika dva dela, je dejala vodja IMF. Po njenih besedah je prvi del na Atenah, ki morajo biti za reforme, ki bodo gospodarstvu omogočile rast, drugi del pa je vezan na posojilodajalce: na eni strani morajo zagotoviti sredstva, na drugi pa prestrukturirati dolžniško breme.

Na vprašanje, ali bo najnovejši reševalni paket, dogovorjen v Bruslju, zaživel brez prestrukturiranja grškega dolga, je odvrnila: "Odgovor je jasen: ne."

Lagardova sicer daje prednost podaljšanju zapadlosti dolga, izpostavila pa je tudi obdobje, v katerem bi bile Atene 'odrešene' odplačil. Tudi obresti bi morale biti po njenem mnenju okleščene na najnižjo vsoto, ki bi dopuščala vzdržnost dolga.