NYT: Wikipedija cenzurirala 'neuradne' verzije napadov 11. 9.

Ob nedavni 10. obletnici terorističnih napadov 11. septembra 2001 so se mnogi za podrobnosti o dogajanju obrnili tudi na spletno enciklopedijo Wikipedijo. Lani septembra so pri članku pod geslom ''Napadi 11. septembra'' zabeležili dva milijona obiskov, letos septembra bi ta številka lahko dosegla šest milijonov, poroča The New York Times.

Prav tako so bralci pogosto prebirali besedilo pod geslom ''Teorije zarote 9/11'', ki med drugim govori o domnevno montiranih videoposnetkih in domnevno miniranih stolpih WTC. Lanskega septembra ga je prebiralo 400.000 ljudi, letošnjega septembra pa bi ga lahko več kot milijon bralcev.

Vendar pa, kot opozarjajo v NYT, ni nihče od bralcev članka o teorijah zarot, na to geslo prišel z osnovne strani o napadih. V osnovnem članku namreč teh teorij ni nikjer omenjenih. O teorijah zarote glede napadov je sicer moč brati v več člankih na Wikipediji, vendar pa so te vsebine močno na obrobju spletne enciklopedije.

Vendar to ni naključje. Kot piše NYT gre za politiko Wikipedije, ki se sicer postavlja z oznako enciklopedija, ki jo lahko soustvarja vsak, do za mnoge zelo čustvenih vsebin. Tako so mnogi ustvarjalci mnenj, kot so ugledni časipisi, tedniki ali televizijske informativne oddaje, v Wikipediji dobili nepričakovanega zaveznika, še piše častnik.

''Vsekakor je veliko nezadovoljstva med kritiki, češ da smo mi odgovorni. Ampak eden od razlogov, da smo prispevek o napadih oblikovali v bolj konservativni smeri, in to ne politično, je ravno v tem, da ga bere toliko ljudi,'' pojasnjuje odvetnik in eden od arbitrov, ki posredujejo v sporih glede soustvarjanja prispevkov v Wikipediji, Ira Brad Matetsky.

Leta 2008 je ta arbitražni odbor ljudem, ki dvomijo v uradno verzijo dogodkov 11. septembra 2001, prepovedal soustvarjanje osnovnega prispevka o napadih. Vse od takrat vsako omembo katere od teorij zarote ali spletno povezano na prispevek o zarotah sproti odstranjujejo iz osnovnega članka.

Temu se upira eden od pomembnih soustvarjalcev omenjene enciklopedije. Nekdanji letalski inženir Arthur L. Rubin, ki se zdaj ukvarja s študijem prava. Sam sicer ne verjame teorijam zarote, vendar pa vztraja, da so tudi te teorije del zgodbe o 11. spetembru. ''Čeprav so teorije obrobne, pa je že samo dejstvo, da teorije obstajajo, prevladujoč fenomen,'' pravi Rubin.

Rubinu pa odgovarja Tom Harrisom, ki pravi, da se s tem neupravičeno promovira obrobne ideje in s tem daje bralcu občutek, da gre za pomembno stvar, ki pa je zanesljivi viri ne podpirajo do te mere. ''Nočem zatirati resnice, hočem pa ji dati potrebno težo,'' pravi Harrison.

In ravno tega 'konsenza' glede vsebine na Wikipediji po pisanju NYT navadni uporabniki ne pričakujejo od enciklopedije, ki se hvalisa s svobodnim izražanjem mnenj. V preteklosti so bili ravno uredniki Wikipedije tisti, ki so objavljali tudi vsebine, za katere so drugi menili, da je bolje, da jih pustijo na miru.