Pahor v Münchnu razpravljal o zamrznjenih konfliktih v Evropi

Po pogovorih nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom so proruski separatisti na vzhodu Ukrajine danes pozdravili novo mirovno pobudo za ukrajinsko krizo in pristavili, da so za pogajanja.

"Zmeraj smo za pogajanja," je za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal separatistični voditelj Denis Pušilin. Uporniki po njegovih besedah upajo, da bo nova prekinitev ognja med ukrajinskimi in uporniškimi silami lahko dejansko uspela. A za to je potreben dejanski nadzorni mehanizem, je zatrdil Pušilin. Dodal je, da je potrebno pri določitvi razmejitvene črte za prekinitev ognja upoštevati najnovejše ozemeljske pridobitve upornikov.

Medtem je predsednik odbora za zunanjo politiko v ruski dumi Aleksej Puškov sporočil, da pogovori med Merklovo, Hollandom in Putinom dajejo novo upanje za mir. Istočasno je kritiziral Ukrajino in ZDA, ki da ne iščejo miru. "(Ukrajinski predsednik Petro) Porošenko je zmožen samo obstreljevanja. ZDA so zmožne netiti vojno, ne pa prispevati k miru," je še zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Na varnostni konferenci v Münchnu o ukrajinski krizi

V bavarski prestolnici pa se danes nadaljuje tradicionalna Münchenska varnostna konferenca, na kateri je govora predvsem o ukrajinski krizi.

Merklova je dejala, da je najnovejša francosko-nemška mirovna pobuda za razrešitev konflikta na vzhodu Ukrajine skupaj z Rusijo negotova, a vredna poskusa. "Ni še jasno, ali bo uspešna, a po mojem mnenju in mnenju francoskega predsednika je zagotovo vredna poskusa," je poudarila in dodala, da morajo poskusiti doseči preboj z mirovno pobudo, ker so dolžni tistim, ki trpijo v Ukrajini.

Čeprav je ponudila roko Moskvi, je ponovila očitke na račun Rusije, da je s svojim ravnanjem v Ukrajini kršila mednarodno pravo. "Tisti, ki želijo biti del mednarodne skupnosti, morajo tudi sprejeti njene vrednote," je zatrdila. Obenem je glede odnosa z Rusijo dejala, da si nihče ne želi nove delitve Evrope. "Varnost v Evropi želimo oblikovati z Rusijo in ne proti njej," je povedala kanclerka.

Za končanje ukrajinskega konflikta vojaška rešitev po oceni Merklove ni mogoča. "Prepričana sem, da tega konflikta ni mogoče rešiti vojaško," je poudarila in zato tudi ponovno zavrnila možnost dobave orožja Ukrajini za boj proti proruskim separatistom na vzhodu države. Po njenem mnenju bi moral Zahod proti Rusiji uporabiti gospodarski pritisk, ne pa da krepi ukrajinsko vojsko. S tem se je zoperstavila vse glasnejšim pozivom v ZDA za oboroževanje ukrajinskih sile.

"Menim, da je ena zadnjih priložnosti. Če ne uspemo doseči trajnega mirovnega sporazuma, se bo zgodil znani scenarij. Nosi ime vojna," pa je glede nove mirovne pobude dejal Hollande.

Porošenko je optimistično ocenil pobudo. Po njegovem mnenju ima dobre možnosti za uspeh, ob tem pa dodal, da bi lahko novi načrt zagotovil večjo varnost v Evropi. Po njegovem mnenju ima dobre možnosti za uspeh. Dejal je tudi, da ni pripravljen na pogajanja s proruskimi separatisti, ki jih zahteva Rusija. "Želijo, da gremo v neposreden dialog s teroristi. Ne!" je bil odločen. Dodal je, da Ukrajina potrebuje prekinitev ognja in svobodne volitve. Hkrati je Zahod ponovno pozval k vojaški podpori. Ukrajina je suverena država in ima pravico, da se brani. "V času konflikta smo dokazali, da z orožjem ravnamo odgovorno," je še dejal Porošenko. Menil je tudi, da bi pomanjkanje na vojaškem področju povzročilo ekalacijo konflikta na vzhodu Ukrajine.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Münchnu pogovore Putina, Merklove in Hollanda ocenil pozitivno. "Prestavljajo dobro podlago za določeno stopnjo optimizma za rešitev konflikta," je poudaril. Dotaknil se je tudi aktualnih napetosti med Zahodom in Rusijo in krivdo za to pripisal ZDA. Po njegovem mnenju za to sploh ni krivo dogajanje v Ukrajini, temveč potek dogodkov v zadnjih 25 let. Kritičen je bil do "ameriške obsedenosti" z raketno obrambo v Evropi. ZDA je očital, da poskušajo doseči globalno prevlado in kršiti mednarodne dogovore ter nadzirati mednarodne odnose v Evropi.

"Ne verjamemo, da obstaja vojaška rešitev. Ne verjamemo, da ima Rusija pravico, da počne, kar počne, verjamemo pa, da imajo Ukrajinci pravico do samoobrambe," pa je povedal ameriški podpredsednik Joe Biden. Izrazil je upanje, da bo Evrope nadaljevala s pritiski na Rusijo, dokler bo ta nadaljevala s svojo kampanjo v Ukrajini. "Rusija mora oditi iz Ukrajine ali pa se soočiti z nadaljnjo izolacijo in vse večjimi gospodarskimi stroški na domačih tleh," je zagrozil Biden. Dejal je še, da je Putin osebno odgovoren za vse hujšo varnostno krizo v Evropi. V letih do 2012 je bilo mogoče v sodelovanju z Rusijo veliko doseči, a je Putin po Bidnovih besedah nato žal ubral drugačno pot. "Da je svet danes drugačen, je posledica Putinovih odločitev," je prepričan Biden.

Medtem je Putin zagotovil, da Rusija ni v vojni in da si ne želi vojne z nikomer. Istočasno je kritiziral zahodne sankcije proti Rusiji zaradi njene vloge v ukrajinski krizi. "Hvala bogu ni vojne. A zagotovo obstaja poskus zaviranja našega razvoja," je povedal na sindikalni konferenci. Glede zahodnih sankcij je zatrdil, da ne morejo biti učinkovite proti državi, kot je Rusija, čeprav resda povzročajo določeno škodo. Putin se je še pritoževal nad poskusom ohranitve svetovnega reda, ki se je vzpostavil po padcu Sovjetske zveze.

Pahor razpravljal o zamrznjenih konfliktih v Evropi

Slovenski predsednik Borut Pahor je vodil okroglo mizo o zamrznjenih konfliktih v Evropi, ki ostajajo v senci krize v Ukrajini, a prav tako predstavljajo varnostno grožnjo na kontinentu. V razpravi so sodelovali azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, premierja Srbije in Gruzije, Aleksander Vučić in Irakli Garibašvili, ter hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Президент України @Poroshenko проводить зустріч з Президентом Словенії @BorutPahor #MSC2015 #UnitedForUkraine pic.twitter.com/WasnHond3N

— APU (@APUkraine) February 7, 2015

Sprva so se posvetili ukrajinski krizi, pri čemer je premier Srbije poudaril, da je treba najprej doseči prekinitev spopadov, preprečiti izgubo življenj, potem pa iskati rešitve spora. "Mir je danes potreben bolj kot kdajkoli, sicer nam grozi katastrofa," je poudaril Vučić. "Z Rusijo smo dobri prijatelji, a smo tudi dobri prijatelji Ukrajine in podpiramo njeno ozemeljsko celovitost. To je zelo pomembno tudi za nas," je še poudaril srbski premier.

Alijev in Garibašvili sta opisala spore, v katere sta vpleteni njuni državi - Alijev spor Azerbajdžana z Armenijo glede Gorskega Karabaha, Garibašvili pa z Rusijo glede separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije.

Hrvaška zunanja ministrica je na drugi strani spomnila na vojne ob razpadu Jugoslavije v 90. letih. Pomembna razlika s spori, ki so ostali po razpadu Sovjetske zveze, je bila v tem, da se niso soočali z velesilo in so bili tako pravzaprav prepuščeni sami sebi, da so iskali rešitve. Poudarila pa je, da je iskanje rešitev vsekakor lažje, ko je rešeno vprašanje ozemeljske celovitosti države. In zdaj so tudi države bivše Jugoslavije odkrile pot za mirno reševanje sporov; politična volja za to je, je dejala hrvaška zunanja ministrica, to pa je potrdil tudi Vučić. Stvari niso idealne, še vedno so nerešene stvari med državami v regiji, a se zadeve pomikajo naprej, zaupanje raste, je dodal srbski premier.

Zaupanje in iskanje skupnih rešitev je ključno, se je zavzel tudi Pahor, ki je spomnil tudi na lastno izkušnjo reševanje konflikta glede meje s Hrvaško, ki se je leta 2009 zaključil s sklenitvijo arbitražnega sporazuma. Poudaril je še, da je za države Zahodnega Balkana zelo pomembno, da imajo evropsko perspektivo in da spore rešujejo na miren način.

Letošnja varnostna konferenca v Münchnu, ki bo potekala do nedelje, je posvečena "razpadu mednarodne varnostne ureditve" sredi ukrajinske krize in poslabšanja odnosov med Evropo in Rusijo, naraščajoče grožnje islamističnih skrajnežev na Bližnjem vzhodu in v sredozemskem prostoru.