LJ
Weather
20° | 13°

 

Kakšna bo vloga Evropske komisije?

Vloga Evropske komisije v pogovorih Slovenije in Hrvaške o meji, ki se bodo nadaljevali hkrati s pogajalsko konferenco Hrvaške z EU 2. oktobra, še ni jasna.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Zunanji minister Samuel Žbogar je v ponedeljek v Bruslju povedal, da se bodo pogajanja o vprašanju meje nadaljevala v sestavi: slovenski in hrvaški zunanji minister ter predstavnik EU – ali iz Evropske komisije ali iz švedskega predsedstva EU, torej komisar za širitev Olli Rehn oziroma njegov naslednik ali švedski zunanji minister Carl Bildt.

Olli Rehn

Rehnov predlog bo za Hrvaško obvezujoč le v primeru, če bi ga Zagreb tudi sprejel. (Foto: Miro Majcen)

Iz pisma, ki ga je švedski premier Fredrik Reinfeldt poslal hrvaški premierki Jadranki Kosor v torek po potrditvi dogovora predsednikov slovenske in hrvaške vlade v slovenskih parlamentarnih odborih, pa je razvidno, da bodo pogovori potekali pod okriljem švedskega predsedstva EU. "Švedsko predsedstvo jemlje na znanje, da sta se obe strani dogovorili za nadaljevanje pogajanj o rešitvi spora glede meje ob pomoči predsedstva EU," piše.

Ni pa še jasno, kakšno vlogo bo pri tem igrala Evropska komisija. V tiskovni službi komisarja Rehna so povedali, da na vprašanje, ali bo komisija sodelovala v pogovorih, za zdaj še ne morejo odgovoriti.

Balažic: Švedska bo vključena bolj kot Češka

Tiskovni predstavnik MZZ Milan Balažic je povedal, da bosta na slovensko-hrvaških pogovorih o reševanju vprašanja meje, ki so bili prekinjeni od sredine junija, verjetno sodelovala tako komisar Rehn kot švedsko predsedstvo EU. V pogajanjih v prvi polovici leta je stran EU zastopal komisar za širitev Rehn, zdaj pa bo očitno imelo osrednjo vlogo švedsko predsedstvo. Balažic je še pojasnil, da bo švedsko predsedstvo verjetno bolj vključeno v pogajanja, kot je bilo v prvi polovici leta češko, ker se Evropski komisiji oziroma komisarju Rehnu jeseni izteka mandat.

Hilary Clinton je čestitala hrvaški premierki Jadranki Kosor na nedavnem dogovoru s slovensko vlado glede reševanja mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo. Kot je zapisala v pismu, ki ga je naslovila na Kosorjevo, ta dogovor ne bi bil možen brez njenega odločnega in odličnega vodstva.

Vse podrobnosti torej še niso popolnoma usklajene in verjetno je, da bodo povsem jasne šele, ko bo predsedstvo EU uradno sklicalo pristopno konferenco Hrvaške in EU – to običajno napravi le nekaj dni pred konferenco, ko tudi sporoči, ali bo potekala na ministrski ali veleposlaniški ravni. Takrat bi moralo biti jasno tudi, kdo bo sodeloval v pogovorih o reševanju vprašanja meje.

'Hrvaška ne bo sprejela Rehnovega predloga'

Hrvaška bo v nadaljevanju pogajanj s Slovenijo uspela popraviti "neugodna izhodišča", ki so v Rehnovem junijskem predlogu, pa danes poroča reški Novi list in dodaja, da bosta prihodnji sporazum o arbitražnem sodišču in njegova odločitev boljša ter ugodnejša za Hrvaško, kot je predvideval propadli sporazum Drnovšek-Račan.

Piranski zaliv-8

(Foto: Dare Čekeliš)

Časnik se sklicuje na neimenovani vir, ki je "tesno povezan s pogajanji z Ljubljano", ter navaja, da hrvaška stran v pogajanjih s Slovenijo sploh ni sprejela teze, ki jo izpostavlja hrvaška opozicija, da je junijski Rehnov predlog obvezujoč. Pojasnjuje, da bo predlog obvezujoč za Hrvaško le v primeru, če bi ga Zagreb tudi sprejel.

"Do takrat potekajo pogajanja, na katerih bodo hrvaški pogajalci takoj vložili svoje amandmaje, po katerih lahko pričakujemo tudi slovenske in tako neskončno," dodaja sogovornik reškega časnika. Poudarja, da Hrvaška ne bo sprejela morebitnega slovenskega vztrajanja na izhodiščih iz Rehnovega predloga iz 15. junija, češ "zakaj potem sploh pogajanja".

Časnik še poudarja, da omenjeni Rehnov predlog vsebuje bistvena odstopanja v primerjavi s prvim predlogom, ki ga je sprejel hrvaški sabor. Kot dodaja, pa naj bi oba predvidevala urejanje spora o meji na arbitražnem sodišču.

"Hrvaška bo še naprej vztrajala pri rešitvi v skladu z mednarodnim pravom, čeprav nihče ne more predvideti, s kakšnim rezultatom se bo končal pogajalski proces. Ali bo rezultat določena različica sporazuma Drnovšek-Račan?" se ob tem sprašuje Novi list. "Verjamemo v rešitev, ki ne bo oškodovala ne ene in ne druge strani," sklene vir časnika.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 57
Slovenija bi moral pri svojih pristopnih pogajanjih za EU predložiti Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel :)
 
jest bi naredil pas na vsako stran meje kjer bi bila nikogaršnja zemlja(in morje) pol naj se pa zaj.ebavajo kolkr hočjo.
 
mobius; daj ze nehaj,prosim te!!!!!!!!!!!!!!
vsaka stvar ima svojo mero!!!!
 
Presskiller 14:58

kako s pa to zračunu ???
 
dikofriko 14:12

ko se bodo hrvatje umaknil iz Slovenske zemlje in morja ! ! !
 
Tisti,ki mi je dal minus tukaj spodaj,očitno beži pred resnico.
Tudi taki forumaši obstajajo,žal.
Die_Gottesliebe 18.09.2009 19:25:32
Hochschtapler, malo si pomešal, verjetno si to Heydnovo melodijo slišal od svojega (pra)deda, v časih tvojega otroštva je bila aktualna novejša različica himne Gott erhalte, Gott beschütze Unsern Kaiser, unser Land!...

Vsekakor pa je ti.i. Deutchlandleid po propadu Avstro-ogerske prevzela Veimarska republika, za njo III. Reich in celo sodobna Nemčija ima isto melodijo za nacionalno himno. Le da sodobna Nemčija za uporablja za himno tretjo kitico Deutchlanleid-a...
Hochstapler 18.09.2009 18:56:49
Slovenci, Hrvati, Madžari, Avstrijci, Čehi, Slovaki in Poljaki sodimo zgodovinsko skupaj. Čeprav zgodovina o tem molči, sem med vsemi sošolci na Kumrovški osnovni šoli najlepše in najponosnejše zapel avstroogersko himno "Gott erhalte Franz, den Kaiser, Unsern guten Kaiser Franz!". Spomini na mladost so vedno lepi, neglede kakšno stališče sem zavzel kasneje v življenju.
 
mobius - moram malo popraviti.
Brižinski spomeniki naj bi nastali med letoma 972 in 1039,po vsej verjetnosti pa že pred letom 1000.
Vezani so v pargamentnem zborniku,v državno knjižnico v Munchen v letu 1803 je pa prišel iz kraja Freising na bavarskem.
Ravno po tem kraju Freising-slovensko Brižinje,so pa dobili tudi ime.
Zanimivo je tudi to,da je bila Škofjeloška fara pod to škofijo.
 
Ja ,če si domoljub ,te nektrei pri nas označijo za nacionalista
Več komentarjev