Nova plinska kriza: Bruselj načrtuje pogovore z Rusijo in Ukrajino

Evropska komisija ob izbruhu nove plinske krize načrtuje vnovične tristranske plinske pogovore z Rusijo in Ukrajino, je danes v Bruslju povedal podpredsednik komisije Maroš Šefčovič, pristojen za energetsko unijo. Pojasnil je, da poskuša v kratkem uskladiti novo tristransko srečanje z energetskima ministroma Rusije in Ukrajine.

Rusija in Ukrajina, ki je najpomembnejša tranzitna država za dobavo ruskega plina v EU, sta lanski plinski spor ob posredovanju komisije rešili z dogovorom o zimskem plinskem svežnju, ki ureja dobavo plina to zimo na podlagi predplačil in velja do konca marca.

V torek je ruski energetski velikan Gazprom zagrozil s prekinitvijo dobave Ukrajini, ker ta ni pravočasno vnaprej plačala plina za prihodnje obdobje, kar je po navedbah Gazpromovega šefa Alekseja Millerja "resno tveganje za tranzit plina v Evropo".

Evropska komisija že vseskozi poudarja, da od obeh držav pričakuje dosledno spoštovanje dogovora o zimskem svežnju. Šefčovič je danes izpostavil, da je ob tej novi "plinski krizi" v stalnem stiku z rusko in ukrajinsko stranjo. Obe državi je pozval, naj sveženj ostane "nedotaknjen".

Povedal je tudi, da imajo na tej točki od ruske in ukrajinske strani nasprotujoče si informacije glede dobave plina Donecku in Lugansku ter nasprotujoča si pristopa do določanja cene za plin.

Komisija po njegovih besedah predlaga, naj se vprašanje dobave plina Doneškemu bazenu, ki je v rokah proruskih separatistov, obravnava ločeno od širšega vprašanja dobave plina Ukrajini in EU.

Bruselj razgrnil vizijo energetske unije

Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila strategijo za energetsko unijo - vizijo in ukrepe za njeno uresničitev. Temeljni namen projekta je zmanjšanje energetske odvisnosti EU od Rusije ter zagotovitev zanesljive in cenovno dostopne energije vsakemu Evropejcu, ki sedaj za plin in elektriko plačuje precej več kot Američan.

Solidarnost in zaupanje, zanesljiva, vzdržna, konkurenčna in cenovno dostopna energija za vsakega Evropejca, integracija 28 različnih energetskih trgov v enega, boljši pregled nad sklepanjem energetskih pogodb članic s tretjimi državami, boljša energetska povezanost Evrope, povečanje energetske učinkovitosti in prehod na trajno nizkoogljično družbo - to je nekaj ciljev energetske unije.

Med konkretnimi ukrepi, ki jih predvideva strategija, so nova zakonodaja za zagotovitev oskrbe z elektriko in plinom, povečanje financiranja EU za energijsko učinkovitost ali za nov energetski sveženj za obnovljivo energijo, letno poročanje o stanju energetske unije in krepitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Sloveniji.