Nov presenetljiv dokaz o življenju na Marsu: Curiosity v atmosferi zaznal metan

Nasin rover Curiosity je na Marsu odkril metan, ki bi lahko bil pričevalec tako o nekdanjem kot tudi o sedanjem življenju na rdečem planetu, so danes navdušeno naznanili Nasini znanstveniki. Kot so sporočili, je robot sicer večinoma zaznaval zelo majhne koncentracije, a med temi so bile tudi izstopajoče vrednosti, ki so bile celo do desetkrat večje.

Če se sprašujete, kaj tokratno odkritje pravzaprav pomeni, naj vam postrežemo s podatkom, da kar 95 odstotkov metana na Zemlji proizvedejo mikroorganizmi. Možnosti za njihov obstanek je sicer pred tem povečalo tudi odkritje kraterja, ki je bil nekoč napolnjen z vodo.

Ekipa nasinih znanstvenikov zaenkrat še ne more določiti izvora metana, ki ga je zaznal Curiosity, a najbolj verjetna je teorija, da se večje zaloge nahajajo v razpokah in votlinah pod površjem. Ta bi se lahko po besedah raziskovalca Sushil Atreya tam nahajal v obliki metan hidrata, ledu podobne snovi.

Profesor in sodelujoči znanstvenik pri projektu John Grotzinger z univerze v Michiganu je za BBC pojasnil, da gre najverjetneje za molekularne kletke ledu, v katerem je metan ujet. Po njegovem mnenju se stanje vsake toliko destabilizira, bodisi zaradi mehanskih vplivov ali pa morda termičnih sprememb, zaradi česar se lahko metan sprosti, najde svojo pot skozi razpoke in vstopi v atmosfero.

Ob tem seveda ostaja odprto vprašanje, kako se je metan pravzaprav znašel v trdem stanju. Možnih je sicer več procesov, a znanstveniki zaenkrat omenjajo predvsem morebitno reakcijo ob stiku vode z določeno vrsto kamnine. Kot pravijo je eden od načinov, da bi ugotovili od kod izvira omenjeni plin, ugotavljanje vrste oziroma izotopov ogljikovih atomov v plinu. Na Zemlji namreč življenje preferira lažjo obliko te snovi. Na podlagi prisotnosti ogljikov C-12 in C-13 v starih zemeljskih kamninah so znanstveniki spoznali, da so se prve oblike organizmov na našem planetu pojavile več kot štiri milijarde let nazaj. Če bi znanstveniki podobne dokaze našli na Marsu, bi bilo to neverjetno odkritje. Na žalost so zaenkrat količine zaznanega metana premajhne za izvedbo tovrstne raziskave, a znanstveniki obljubljajo, da bodo z aktivnostmi v tej smeri nadaljevali.

Curiosity s posebno tehniko do boljših rezultatov

Rover Curiosity je na Marsu pristal avgusta leta 2012. Z vrtanjem v podlago, testi in kemično analizo kamenja so znanstveniki odkrili, da se je nekoč na danem območju nahajalo jezero. Pred več kot 3,6 milijardami let bi lahko omogočalo pogoje za življenje mikrobov. Ugotovitve so bili zelo vesli, a begalo jih je dejstvo, da rover ni zaznaval plinov, katerih prisotnost je bilo pred tem opaziti s pomočjo satelitov v orbiti in teleskopi na Zemlji. Pričela so se namigovanja, da bi bile lahko informacije nezanesljive. No, izkazalo se je, da ni tako.

Curiosity s posebno tehniko do pravih rezultatov

Curiosity se trenutno nahaja v globoki vrzeli ob ekvatorju rdečega planeta, ki jo imenujejo Gale krater. Tam že ves čas vsrkava in analizira atmosfero. Za prepoznavo plinov, ki imajo zelo nizko koncentracijo v ozračju, uporablja posebno tehniko. Z njo iz vzorcev odstranjuje bogate molekule ogljikovega dioksida, kar v vzorcih obogati prisotnost ostalih snovi. Nasin strokovnjak Chris Wabster pojasnjuje, da aktualne zaznave metana kažejo, da se v atmosferi nahaja približno 5000 ton tega plina. Na Zemlji naj bi bilo sicer po njegovih besedah 500 milijonov ton metana.

Rover je izpuste večjih koncentracij metana zaznal štirikrat v obdobju dveh mesecev. Ekipa znanstvenikov pravi, da je bil plin v vseh primerih sproščen v okolje nekje v bližini robota, morda v kraterju samem, ali pa nekje v njegovi bližini. Curiositiyjeva vremenska postaja pa zaznava, da vetrovi prihajajo s severa.

"To je velik dan za nas, saj gre za nekakšen vrhunec desetletnega trdega dela. Dejstvo, da poročamo o metanu v ozračju in organskih molekulah pod površjem, je navdušujoče," je projekt Curiosity za zelo uspešnega označil sodelujoči znanstvenik Grotzinger.