'Predlagani pogoji za pomoč zelo slabi, a pogajanja se morajo začeti takoj, saj Grčiji zmanjkuje denarja'

Grški premier Aleksis Cipras je danes ob prihodu na krizni vrh območja evra v Bruslju zatrdil, da je pripravljen na "pošten kompromis". "To smo dolžni Evropejcem. Dogovor nocoj lahko dosežemo, če si to želijo vse strani," je bil kratek Cipras.

Merklova: Ne bo dogovora za vsako ceno

A nemška kanclerka Angela Merkel je bila jasna: Danes nas čakajo težka pogajanja, dogovora za vsako ceno ne bo. Sicer razume, da je položaj zelo težek, tako gospodarski položaj v Grčiji kot politični zaradi izgube zaupanja v Grčijo. "Vem, da so živci napeti, a zagotoviti je treba, da koristi pretehtajo slabosti," je še izpostavila.

Iz dokumenta, ki je zaokrožil najprej med novinarji v Bruslju in nato še po družbenih omrežjih, je razvidno, da so v predlog, ki ga ponujajo Grčiji, dodali tudi nemško idejo o začasnem grexitu. Ta naj bi bila aktualna v primeru, če ne bodo uspeli doseči drugačnega dogovora.

Hollande: Francija bo storila vse za dogovor

Francoski predsednik Francois Hollande je zatrdil, da bo Francija storila vse za dogovor, ter zavrnil nemško idejo o začasnem grexitu, češ da je mogoč le čist scenarij: grexit da ali ne.

Juncker: Do zadnje milisekunde se bom boril za dogovor

Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je znova zatrdil, da se bo do zadnje milisekunde boril za dogovor, in izrazil upanje, da dogovor bo.

Na evroskupini napredek, nekaj pomembnih vprašanj še odprtih, Grki pa pravijo, da so predlagani pogoji za pomoč "zelo slabi", a časa za zamik pogajanj ni več

Danes popoldne so se končno le uskladili finančni ministri držav v območju evra. Dokument s predlogi so posredovali voditeljem držav v območju skupne evropske valute. Dolgo pot smo prehodili, a nekaj pomembnih vprašanj je še odprtih, o njih bodo odločili voditelji, je dejal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Več je povedal finski finančni minister Alexander Stubb, ki ocenjuje, da je dosežen precejšen napredek ter da so ministri pripravili ambiciozen predlog in poročilo za voditelje, ki zdaj razpravljajo naprej.

Dokument, ki so ga pripravili ministri, po Stubbovih besedah vključuje tri vrste pogojev: zakone, ki jih mora sprejeti Grčija do srede, seznam podrobnih ukrepov na področju trga dela, pokojnin in davkov, ter ukrepe na področju privatizacije, vključno s privatizacijskim skladom.

Ključno pa je, da morata za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM vse te pogoje potrditi tako grška vlada kot grški parlament, je izpostavil finski minister.

Evroskupina je po Stubbovih navedbah dosegla dober rezultat, sedaj so na potezi voditelji držav v območju evra, nato pa grška vlada in parlament. "Korak za korakom," je dejal.

Kaj vse je zapisano v dokumentu, ki je pricurljal v javnost?

Kot smo že omenili zgoraj, je ideja o začasnem grexitu očitno še zelo živa. To je razvidno iz dokumenta, ki so ga na štirih straneh za voditelje pripravili finančni ministri. Odprta vprašanja so v dokumentu zapisana v oklepajih.

Dokument se začne s poudarkom, da je nujno ponovno vzpostaviti zaupanje v grške oblasti in da je to osnovni pogoj za dogovor o tretjem programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.

Tretji, triletni program pomoči naj bi vključeval od 82 do 86 milijard evrov, tolikšne so namreč po oceni institucij finančne potrebe Grčije, pri čemer naj bi bilo do 25 milijard evrov potrebnih za dokapitalizacijo grških bank.

Dokument evroskupine potrjuje Stubbove besede, da se od grških oblasti pričakuje sprejetje zakonodaje za prvi niz ukrepov "brez odlašanja, do 15. julija". Ta vključuje ustrezno ureditev davka na dodano vrednost in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.

Evroskupina od Grčije med drugim pričakuje tudi ambiciozen načrt privatizacije. Pri tem naj bi Grčija za 50 milijard evrov državnega premoženja prenesla na poseben sklad in ga nadzorovano prodala. Dogovora o tem sicer ni, ta del besedila je v oklepaju.

Tudi ključno vprašanje lajšanja dolga je v oklepajih. Piše, da je evroskupina po uspešnem končanju prvega pregleda izvajanja tretjega programa pomoči pripravljena preučiti možnost prestrukturiranja grškega dolga, na primer s podaljšanjem ročnosti posojil.

Evroskupina v dokumentu tudi izpostavlja, da nominalni odpis dolga ne pride v poštev, ter ponavlja stališče, da je pogoj za tretji program pomoči popolna vključenost Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Finančni ministri v dokumentu, ki so ga posredovali v razpravo voditeljem, na koncu navajajo tudi možnost grexita, in sicer nemški predlog začasnega izstopa države iz območja evra. Tudi ta del je v oklepajih, saj soglasja o tem med ministri ni.

"Če dogovora ne bo mogoče doseči, bi bilo treba Grčiji ponuditi hitra pogajanja o začasnem izstopu iz območja evra z možnostjo prestrukturiranja dolga," se glasi zadnji stavek v dokumentu evroskupine.

Kaj pravita slovenska predstavnika?

Pogovori o Grčiji so izjemno težki, je ob prihodu na sestanek evroskupine poudaril finančni minister Dušan Mramor. "Imamo dve slabi možnosti: načrt A z novim programom z zelo velikimi vložki in načrt B, izhod države iz območja evra. Obe imata zelo veliko stranskih posledic in tehtanje, katera od teh dveh rešitev je boljša, je izjemno težko," pravi Mramor.

Na vprašanje, h kateri možnosti se nagiba Slovenija in ali so napravili analizo stroškov v enem in drugem scenariju, je minister odgovoril, da to še delajo, ter opozoril, da ne gre samo za finančne posledice, temveč tudi za geostrateške in ostale.

Tudi ocene, kakšen bi bil vpliv načrta B na bruto domači proizvod in sploh na območje evra, na obrestne mere in tako naprej, je po ministrovih besedah zelo težko pripraviti. Določene ocene sicer so, a ker takšnih primerov v preteklosti ni bilo, je zelo težko iz katerih koli izkušenj sklepati o nekem realnem obsegu, je opozoril.

Na vprašanje, ali so v soboto ministri razpravljali o nemški ideji začasnega grexita, ki je zaokrožila v javnosti, je Mramor dejal le, da so razpravljali o mnogih možnostih; o stališču Slovenije do te ideje ni želel govoriti.

Razkol v evroskupini

Nemci in Finci niso zadovoljni z najnovejšimi grškimi predlogi. Nemci Grkom tako predlagajo dve možnosti: da hitro občutno izboljšajo predlagane reforme, ali pa da se začnejo pogajanja o začasnem, petletnem izstopu iz območja evra, tem času pa prestrukturira svoj 320-milijardni dolg.

Grčija zamajala tudi finsko koalicijo

Dogovarjanje glede reševanja grškega vprašanja bi lahko ogrozil tudi morebiten politični zaplet na Finskem, ki ima zelo stroge fiskalne poglede in sodi med članice, ki naj bi jih bilo najtežje prepričati v morebiten nov program pomoči Grčiji.

Takšni rešitvi je izrazito nenaklonjena koalicijska evroskeptična stranka Finci. Finski premier Juha Sipilä je v današnji izjavi za finske medije sicer dejal, da "zares ni ničesar" v namigih o morebitnem razpadu koalicije.