Evropska begunska kriza je prispela tudi v Bruselj. Notranji ministri EU na kriznem sestanku razpravljajo o premestitvi 120.000 beguncev iz Grčije, Italije in Madžarske po drugih članicah unije. Dan pred sestankom je Nemčija zaradi velikega pritiska beguncev začasno ponovno uvedla nadzor na mejah, kar po navedbah Evropske komisije potrjuje nujnost ukrepanja.
Luksemburški minister za zunanje zadeve in migracije Jean-Asselborn, ki vodi izredno zasedanje notranjih ministrov EU, je ob prihodu na sestanek posvaril pred kaosom in učinkom domin, če danes ne bo konkretnih odločitev. Oči Evropejcev in tudi drugih po svetu so danes uprte v Bruselj, je poudaril Luksemburžan.
Gremo v pravo smer, evropski problem terja evropsko rešitev, ni pa dovolj literatura, lepi stavki v sklepih, in filozofija, potrebujemo konkretne odločitve, je pozval Asselborn.
Pri tem je izpostavil, da morajo najprej ustrezno delovati središča za obravnavo beguncev v najbolj obremenjenih državah, imenovana "hot spots", šele nato bo mogoče premestiti begunce.
Medtem ko EU razpravlja, v bruseljskem parku životari 1000 beguncev
Medtem ko notranji ministri sestankujejo, se je prebivalstvo Bruslja čez vikend povečalo za več kot 1000 ljudi. Večina med njimi je izčrpanih Sirijcev, Iračanov, Afganistancev in Somalcev. Prispeli so v zadnjh dveh tednih, pričakalo pa jih je vladno vodeno zatočišče, ki je odprto le ponoči, nima tušev in je opremljeno le za 500 ljudi.
"Šok je, da moraš živeti v parku, a to ni nič v primerjavi s tem, kar sem preživel," je povedal Mohib, 28-letni računalniški inženir iz Sirije. "Če moram, lahko čakam tudi pet let. Evropa mora spoznati, da ne gremo nazaj v tisti pekel," je povedal.
Intenzivni stiki že v minulih dneh
V minulih dneh so potekali intenzivni stiki na različnih ravneh, tudi na najvišji. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je po telefonu govoril z voditelji več srednje- in vzhodnoevropskih držav.
V nedeljo zvečer sta se po telefonu pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, ki se po sporočilih iz Berlina in Pariza strinjata glede ocene položaja.
Iz Madžarske pa je v nedeljo prišel poziv, naj EU pomaga Grčiji nadzorovati mejo in s tem preprečevati vstop migrantov v Evropo, saj Grčija ni sposobna sama varovati svoje meje.
Zaostrovanje begunske krize krepi pritisk na članice, naj danes sprejmejo oprijemljive odločitve. Ambicija luksemburškega predsedstva je bila sicer konec minulega tedna skromna: zagotoviti soglasje o začetku dela na podlagi predlogov komisije.
Vprašanje je, ali bo rezultat mogoče razumeti kot "konkretno in pozitivno znamenje solidarnosti in enotnosti", k čemur je pozval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, v nasprotnem primeru pa napovedal krizni vrh EU še ta mesec.
EU začela z drugo fazo boja proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju
Svet EU je danes prižgal zeleno luč za začetek druge faze boja proti tihotapcem migrantov in beguncev preko Sredozemskega morja. Države članice EU so se strinjale, da so bile cilji prve faze EUNAVFOR Med glede zbiranja obveščevalnih podatkov izpolnjeni in da se zdaj lahko začne tudi dejanski boj proti tem tihotapcem, so sporočili v Bruslju.
Zdaj bodo plovila članic EU, ki sodelujejo v tej operaciji, lahko v mednarodnih vodah tudi prestrezala čolne z migranti in aretirala domnevne tihotapce.
V drugi fazi je sicer še vedno predvideno le delovanje operacije v mednarodnih vodah, saj bi EU za delovanje ob libijski obali potrebovala resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov ali soglasje libijskih oblasti, česar pa ji doslej ni uspelo pridobiti.
Na ta način poskuša EU zajeziti val migrantov preko Sredozemskega morja, zlasti iz Libije, kjer vlada praktično politični vakuum, to pa omogoča tihotapskim mrežam, da nemoteno delujejo. To še dodatno zaostruje begunsko krizo, s katero se sooča Evropska unija spričo navala beguncev iz Sirije preko Grčije. Glede na podatke Mednarodne organizacije za migracije je samo letos Italijo preko Mediterana doseglo okoli 120.000 ljudi.
EU je operacijo EUNAVFOR Med začela izvajati v začetku julija. V njej naj bi sodelovala tudi slovenska ladja Triglav s posadko in s še do šestimi pripadniki. Sedaj so v poveljstvu v Rimu trije slovenski pripadniki. Ladja Triglav je trenutno še v remontu, pripravljena pa naj bi bila do konca meseca.
Odločitvi Nemčije in Avstrije za začasno uvedbo nadzora na meji za zdaj ne vplivata na razmere v Sloveniji, ki natančno spremlja dogajanje v sosednjih državah in ustrezno prilagaja svoje dejavnosti. O tem, ali se bo tudi Slovenija odločila za ta ukrep, pa je preuranjeno govoriti, je v Bruslju dejala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Ministrica je ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU o beguncih izpostavila, da je današnji sestanek izjemno pomemben, na njem pa pričakuje potrditev sklepa o premestitvi 40.000 oseb in politični dogovor o premestitvi dodatnih 120.000 oseb iz najbolj obremenjenih držav, ki so trenutno pod nesorazmernim pritiskom.
"Na zasedanje prihajam s pozitivnim sporočilom Slovenije, da je v duhu solidarnosti pripravljena sodelovati tudi v tem projektu," je poudarila ministrica, ki o konkretnih številkah beguncev, ki jih je Slovenija pripravljena dodatno sprejeti, ni želela govoriti.
V povezavi s predlogom za vzpostavitev stalnega mehanizma za premestitev beguncev pa je dejala, da določena vprašanja ostajajo odprta, in ko bodo dobili odgovore, bodo ti podlaga za odločitev v prihodnje.
Za Slovenijo Bruselj tokrat predlaga premestitev 631 oseb. Ob upoštevanju julijskega dogovora o premestitvi naj bi tako sprejela skupno 861 oseb in ne 1126, kot se pojavlja v medijih. Vlada je v četrtek potrdila udeležbo Slovenije pri tej novi prerazporeditvi, je v petek še pojasnila ministrica.
