Nobelova nagrajenka za mir brani nasilje mjanmarske vlade nad pripadniki Rohingje

Voditeljica Mjanmara Aung San Su Či je danes branila odziv svoje vlade na nasilje nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingja v zvezni državi Rakhine. Kot je dejala v prvem nacionalnem nagovoru od izbruha nasilja, je vlada pripravljena omogočiti vrnitev beguncev, ki so pred nasiljem zbežali v sosednji Bangladeš in se želijo vrniti v domovino.

"Kadar koli smo pripravljeni začeti verifikacijski proces za vračanje beguncev," je dejala tujim diplomatom v prestolnici Najpjido v govoru v angleščini, ki ga je prenašala državna televizija.

To je njen prvi javni odziv na nasilje, zaradi katerega je od avgusta iz te večinsko budistične države v Bangladeš zbežalo že več kot 400.000 pripadnikov muslimanske manjšine Rohingja.

Poudarila je, da so tudi oni zaskrbljeni in da želijo ugotoviti dejansko stanje. "Obstajajo nasprotujoče si navedbe. Prisluhniti moramo obojim," je dejala.

Tuje diplomate je povabila na obisk države Rakhine, kjer po njenih besedah večina vasi ni bila prizadeta v nasilju. Poudarila je tudi, da večina pripadnikov muslimanske manjšine ni pobegnila v tujino ter da želijo ugotoviti vzroke za njihov odhod.

Su Či, ki od lanskega leta de facto vodi mjanmarsko vlado, do zdaj nasilja nad pripadniki manjšine Rohingja ni javno komentirala. Objavili so samo sporočilo po njenem pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, v katerem je pred časom zatrdila, da podobo krize izkrivlja "velikanska ledena gora dezinformacij" in da napetosti razpihujejo lažne novice, ki so v interesu teroristov.

'Šolski primer etničnega čiščenja'

Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein je medtem operacijo mjanmarskih varnostnih sil proti pripadnikom Rohingje označil za šolski primer etničnega čiščenja.

Su Či je danes posredno naslovila tudi te kritike z besedami, da se Mjanmar ne boji mednarodne preiskave, a menila, da se tuji diplomati v zadnjem času osredotočajo samo na "peščico naših problemov", saj je "Mjanmar mlada in krhka demokracija, ki se spopada s številnimi težavami".

Povedala je še, da danes govori, ker se ta teden ne bo mogla udeležiti splošnega zasedanja Generalne skupščine ZN, želi pa, da bi mednarodna skupnost vedela, kaj je storila mjanmarska vlada za naslovitev razmer.

"Obsojamo vse kršitve človekovih pravic in nezakonito nasilje. Zavezani smo vrnitvi miru in stabilnosti ter vladavini prava v državi," je dejala. Obtožb proti vojski ni naslovila, je pa zatrdila, da od 5. septembra vojska ni izvajala nobenih "čistilnih" operacij.

Zato po njenih besedah ni jasno, zakaj bežijo pripadniki muslimanske manjšine. Begunci in skupine za zaščito človekovih pravic medtem trdijo, da se konflikt nadaljuje.

Pozvala je k potrpežljivosti pri rešitvi krize. "Če naših težav ne moremo rešiti hitro, to ne pomeni, da jih ne bomo nikoli mogli rešiti. Čim prej želimo končati trpljenje naših ljudi," je dodala.

Su Či v govoru ni uporabila imena manjšine Rohingja. Uporabila ga je samo, ko je navedla ime skrajne skupine manjšine – Vojske odrešitve Arakan Rohingja (Arsa) – ki naj bi 25. avgusta napadla položaje policije in vojske ter s tem sprožila zadnji val nasilja v državi Rakhine, ki je do zdaj zahtevalo več sto življenj.

Izpostavila je še, da muslimani niso edina verska skupnost, ki je prizadeta v konfliktu, saj so zbežali tudi pripadniki drugih verskih in etničnih skupin.

Su Či, Nobelova nagrajenka za mir, ki je v boju za spoštovanje človekovih pravic v času vladavine vojaške hunte vrsto let preživela v hišnem zaporu, je že bila deležna ostrih kritik mednarodne skupnosti zaradi neodzivanja na zadnjo krizo.

Begunci trdijo, da vojska požiga njihove vasi in da so tarča pregona. Vojska na drugi strani trdi, da želi izkoreniniti skrajneže in da civilisti niso tarča napadov, navaja britanski BBC.

Su Či mora sicer voditi državo s še vedno močno vojsko. Vojaška hunta je državi vladala 49 let, dokler ni leta 2011 začela procesa sestopanja z oblasti. Kot navaja BBC, pa ima v državi Rakhine dejansko oblast vojska, ki je tam pristojna za notranjo varnost.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je Su Čijevo in mjanmarsko vlado po njenem današnjem nagovoru obtožila, da imata glede grozot, ki se dogajajo v državi Rakhine, še vedno "glavo zakopano v pesku".

"Obstajajo obsežni dokazi, da varnostne sile izvajajo etnično čiščenje," je opozoril James Gomez, regionalni direktor AI za jugovzhodno Azijo in Pacifik. Pozdravil je, da je Su Či obsodila kršitve človekovih pravic v državi Rakhine, a opozoril, da še vedno molči o vlogi varnostnih sil v nasilju.

Njeno trditev, da se vlada ne boji mednarodne preiskave, je označil za prazno, saj je Mjanmar do zdaj že večkrat povedal, da ne bo sodeloval s preiskovalci misije ZN, ki so jo oblikovali na začetku leta. "Če nimajo ničesar skrivati, bi morali dovoliti preiskovalcem ZN vstop v državo, tudi v državo Rakhine," je poudaril.

Preiskovalci so v Ženevi opozorili, da potrebujejo "popoln in neoviran" dostop do Mjanmara, da bi preiskali tamkajšnjo hudo krizo. 

"Za nas je pomembno, da z lastnimi očmi vidimo kraje, kjer naj bi prišlo do domnevnih kršitev človekovih pravic," je povedal vodja preiskovalne misije Marzuki Darusman na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi. Ob tem je zahteval "popoln in neoviran dostop do države". Opozoril je, da se dogaja težka humanitarna kriza, ki zahteva nujno pozornost

Nekaj ur za tem pa je mjanmarski veleposlanik pri ZN Htin Lynn ponovil stališče vlade, da napotitev preiskovalne misije ne bi pripomogla k rešitvi "še sedaj zapletenega vprašanja države Rakhine". Poudaril je, da operacija varnostnih sil proti skrajnežem manjšine ni prekomerna in da je uperjena "samo proti teroristom" s ciljem zaščite državne suverenosti.

Darusman je medtem poudaril, da je napotitev preiskovalcev ZN tako v interesu vlade kot tudi ljudi v Mjanmaru, saj bi lahko svoja mnenja in dokaze neposredno posredovali misiji ZN. Povedal je tudi, da so ekipo že poslali v Bangladeš, kamor se je pred nasiljem zateklo ogromno ljudi.

Indonezijec Darusman, veteran preiskovalec ZN, ki je med drugim sodeloval tudi pri prelomni preiskavi prisilnega dela v Severni Koreji, je ob tem opozoril, da bi se kriza v Mjanmaru lahko še okrepila. Opozoril je, da nekateri v tej večinsko budistični državi širijo propagando, v kateri Rohingje primerjajo s škodljivci.

Avstralija bi pripadnikom Rohingje plačala za vrnitev v Mjanmar

Avstralska vlada je pripadnikom muslimanske manjšine Rohingja ponudila denar, če bi se vrnili nazaj v Mjanmar. Kot danes poroča britanski časnik Guardian, naj bi se beguncem obetala odškodnina v višini 25.000 avstralskih dolarjev ali 16.700 evrov. Pripadniki manjšine v zadnjih tednih množično bežijo iz Mjanmara, saj naj bi tamkajšnje varnostne sile nad njimi izvajale pravo etnično čiščenje. 

Mnogi bežijo tudi v Avstralijo, a dejansko pristanejo v centru za pridržanje na pacifiškem otoku Manus pred obalo Papue Nove Gvineje. Tam naj bi zadrževali že kakih 800 begunskih čolnov. Avstralija namreč noče beguncev sprejeti na svojem ozemlju, zato plačuje Papui Novi Gvineji, da jih namesti na svojem ozemlju

Vrhovno sodišče Papue Nove Gvineje je lani razsodilo, da v centru prihaja do kršitev človekovih pravic, da je nezakonit in ga je treba zapreti. Avstralija je nato okrepila prizadevanja, da bi center izpraznila. Tudi zato naj bi zdaj pritiskala na pripadnike Rohingje, da bi se vrnili domov. A človekoljubni delavci opozarjajo, da bi bila vrnitev v Mjanmar zanje smrtna obsodba. Kot pozivajo v Human Rights Watch, bi morale avstralske oblasti nemudoma končati njihovo trpljenje na Manusu in jim dovoliti prihod v Avstralijo.