Ican: Če kdaj, je zdaj čas, da države izrazijo svoje nedvoumno nasprotovanje jedrskemu orožju

Nobelova nagrada za mir letos roma v roke kampanji za jedrsko razoroževanje Ican. Petčlanski norveški Nobelov odbor, ki ga imenuje norveški parlament, je v utemeljitvi odločitve navedel, da je Ican vodilni igralec civilne družbe v prizadevanjih za prepoved jedrskega orožja.

Izbor je pričakovan v luči napetosti med ZDA in Severno Korejo po zadnjem jedrskem poskusu in negotovosti glede iranskega jedrskega sporazuma, za katerega ameriški predsednik Donald Trump grozi, da ga bo razcefral na koščke.

Ican s sedežem v Ženevi sestavlja skupnost nevladnih organizacij iz okoli sto držav. V zadnjem desetletju opozarja na nevarnost jedrskega orožja in si prizadeva za njegovo globalno prepoved. Pomembno zmago je kampanja zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja.

Ican je današnjo dodelitev Nobelove nagrade za mir označil kot veliko čast, države pa je organizacija pozvala k takojšnji prepovedi jedrskega orožja. Podprlo jo je 122 držav, vendar ne jedrske države in niti druge članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija.

"To je čas velikih globalnih napetosti, ko bi nas izjave, ki podžigajo strasti, lahko z lahkoto, brez pretiravanja, pripeljale do neizrekljivih grozot. Nevarnost jedrskega konflikta grozeče narašča," je opozorila kampanja v času naraščajočih napetosti in nevarne retorike med ZDA in Severno Korejo.

"Če kdaj, je zdaj čas, da države izrazijo svoje nedvoumno nasprotovanje jedrskemu orožju," je v sporočilu za javnost v odzivu na dodelitev Nobelove nagrade zapisala direktorica kampanje Beatrice Fihn.

"Vse države, ki si želijo bolj miroljuben svet, brez jedrske grožnje, bi morale takoj podpisati in ratificirati" pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, je poudarila.

"Razorožitev niso sanje, temveč nujna humanitarna potreba", so dodali in poudarili, da bi morale vse države zavrniti jedrsko orožje, preden bi ga še enkrat uporabile.

Ican je tudi obsodil države, ki se v imenu varnosti še vedno oklepajo jedrskega orožja. "Prepričanje nekaterih vlad, da je jedrsko orožje zakonit in bistven vir varnosti, ni samo zavajajoče, ampak tudi nevarno, saj spodbuja širitev jedrskega orožja in spodkopava razorožitev," so poudarili.

Dodali so še, da pomeni dodelitev nagrade Icanu "poklon neumornim prizadevanjem milijonov aktivistov in državljanov po vsem svetu, ki so od začetka jedrske dobe odločno nasprotovali jedrskemu orožju". Je tudi poklon preživelim iz Hirošime in Nagasakija, na kateri so ZDA ob koncu druge svetovne vojne odvrgli jedrsko bombo, ter žrtvam jedrskih poskusov po vsem svetu, so poudarili.

Ican poziva države k takojšnji prepovedi jedrskega orožja 

Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje Ican je današnjo dodelitev Nobelove nagrade za mir označila kot veliko čast, države pa pozvala k takojšnji prepovedi jedrskega orožja. Ob tem je napovedala, da si bo še naprej prizadevala za odpravo jedrskega orožja po vsem svetu.

"To je čas velikih globalnih napetosti, ko bi nas izjave, ki podžigajo strasti, lahko z lahkoto, brez pretiravanja, pripeljale do neizrekljivih grozot. Nevarnost jedrskega konflikta grozeče narašča," je opozorila kampanja v času naraščajočih napetosti in nevarne retorike med ZDA in Severno Korejo.

Izvršna direktorica Icana Beatrice Fihn je ob tem pozvala Washington in Pjongjang, naj skušata severnokorejsko jedrsko krizo rešiti z diplomacijo namesto z grožnjami.

"Če kdaj, je zdaj čas, da države izrazijo svoje nedvoumno nasprotovanje jedrskemu orožju," je v sporočilu za javnost v odzivu na dodelitev Nobelove nagrade tudi zapisala Fihnova.

"Vse države, ki si želijo bolj miroljuben svet, brez jedrske grožnje, bi morale takoj podpisati in ratificirati pogodbo o prepovedi jedrskega orožja," je poudarila.

Fihnova je bila v izjavi za medije tudi kritična do ameriškega predsednika Donalda Trumpa, češ da je v času njegovega vodenja ZDA prišlo v ospredje pozornosti tveganje, ki ga prinaša jedrsko orožje. "Z izvolitvijo Tumpa je veliko ljudi dobilo neprijeten občutek ob dejstvu, da lahko zgolj en človek odobri uporabo jedrskega orožja," je dejala novinarjem v Ženevi. Dodala je, da ameriški predsednik slovi po tem, da pogosto ne upošteva mnenja strokovnjakov.

"Razorožitev niso sanje, temveč nujna humanitarna potreba," so v odzivu dodali v kampanji in poudarili, da bi morale vse države zavrniti jedrsko orožje, preden bi ga še enkrat uporabile.

Ican je tudi obsodil države, ki se v imenu varnosti še vedno oklepajo jedrskega orožja. "Prepričanje nekaterih vlad, da je jedrsko orožje zakonit in bistven vir varnosti, ni samo zavajajoče, ampak tudi nevarno, saj spodbuja širitev jedrskega orožja in spodkopava razorožitev," so poudarili.

Dodali so še, da pomeni dodelitev nagrade Icanu "poklon neumornim prizadevanjem milijonov aktivistov in državljanov po vsem svetu, ki so od začetka jedrske dobe odločno nasprotovali jedrskemu orožju". Je tudi poklon preživelim iz Hirošime in Nagasakija, na kateri so ZDA ob koncu druge svetovne vojne odvrgli jedrsko bombo, ter žrtvam jedrskih poskusov po vsem svetu, so poudarili.

V EU in Združenih narodih zadovoljni z nagrajenci

Svetovni voditelji in mednarodne organizacije pozdravljajo podelitev Nobelove nagrade za mir mednarodni kampanji za jedrsko razoroževanje Ican.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v odzivu na Twitterju zapisala, da je zadovoljna, da so Nobelovo nagrado za mir dobila prizadevanja za prepoved jedrskega orožja. "Skupna nam je močna zavezanost za dosego cilja sveta brez jedrskega orožja," je dodala. 

Kasneje je v sporočilu za javnost dodala, da si EU stalno prizadeva za polno uresničevanje pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), za uveljavitev pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) ter za mirno politično rešitev za dosego denuklearizacije Korejskega polotoka. "V današnjem težkem in kaotičnem svetu je Nobelov odbor znova opozoril na eno največjih groženj našega časa ter na nujnost mednarodnega sodelovanja, s katerim bi dosegli mir in varnost," je še zapisala zunanjepolitična predstavnica unije.

Tiskovna predstavnica Združenih narodov Alessandra Vellucci je v Ženevi dejala, da je podelitev nagrade Icanu "dobro znamenje, da bo pogodbo o prepovedi jedrskega orožja podpisalo še več držav in da bo ratificirana".

Rusija in Nato v odzivu bolj zadržana

Jedrska sila Rusija se je na odločitev o letošnjem Nobelovem nagrajencu odzvala zadržano. Tiskovni predstavnik Kremlja je v odzivu izpostavil, da je Rusija "odgovorna članica jedrskega kluba". Pri tem je ponovil stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je jedrsko ravnovesje pomembno za mednarodno varnost.

Odziv zveze Nato, ki ima tri članice z jedrskim orožjem, je bil po poročanju tujih tiskovnih agencij leden. Kot je poudarilo zavezništvo, je treba v prizadevanjih za odpravo jedrskega orožja upoštevati "realne okoliščine" globalne varnosti. 

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pozdravil pozornost, ki jo je Nobelov odbor z nagrado posvetil jedrskemu razoroževanju ter dejal, da zavezništvo ostaja zavezano ustvarjanju pogojev za svet brez jedrskega orožja. Je bil pa znova kritičen do julija sprejetega sporazuma o prepovedi jedrskega orožja, ki velja za pomembno zmago danes nagrajene kampanje, a mu članice Nata, tudi Slovenija, nasprotujejo. Kot je poudaril, sporazum, ki ga je podpisalo 122 držav, ogroža dolgoleten napredek na področju neširjenja jedrskega orožja.

"Potrebujemo uravnoteženo zmanjšanje jedrskega orožja, ki ga bo mogoče preveriti. Temeljni kamen mednarodnih prizadevanj za to ostaja NPT, ki so jo podpisale vse Natove zaveznice," je v sporočilu še zapisal Stoltenberg in dodal, da bo Nato jedrsko zavezništvo dokler bo obstajalo jedrsko orožje.

Odzvali so se tudi, ki so preživeli atomska napada

Po drugi strani so danes objavljeno odločitev o Nobelovem nagrajencu za mir pozdravili tisti, ki so preživeli napada z atomsko bombo v Hirošimi in Nagasakiju. "Skupaj z Icanom in drugimi, se bomo hibakuše (japonski izraz za žrtve atomske bombe) borili za življenje v svetu brez jedrskega orožja," je dejal 92-letni Sunao Cuboi, ki je zaradi atomske bombe v Hirošimi utrpel hude opekline, kasneje pa zbolel za rakom.

Grošelj: Nobelova nagrada za Ican odsev časa, v katerem živimo

"Gre za odsev časa, v katerem živimo. Verjetnost jedrskega spopada prvič po koncu hladne vojne ponovno narašča in v tem kontekstu se je Nobelov odbor odločil, da temu posveti pozornost," je ocenil politični analitik Klemen Grošelj. Pojasnil je, da je Nobelov odbor s to potezo za nekaj časa preusmeril pozornost svetovne javnosti na vprašanje jedrskega oboroževanja oziroma razorožitve.

Dejal je še, da pred današnjo razglasitvijo ni imel nobenih predvidevanj glede letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir, da pa ga odločitev ni presenetila. Odločitev po njegovem ni presenetljiva, če pogledamo s perspektive, da se pojavlja vprašanje severnokorejskega jedrskega programa, da je intenzivnost modernizacije jedrskih arzenalov po svetu velika in da je z jedrskim orožjem in jedrsko proliferacijo povezanih veliko dogajanja po svetu.

"Smo v obdobju, ko je jedrsko orožje ponovno pomembno, ponovno se govori o jedrski vojni in morda javnost še ni toliko občutljiva na to vprašanje. Pa vendarle se moramo vsi zavedati, da vse velike globalne sile trenutno izvajajo ali so v pripravah za izvajanje jedrskih programov ali modernizacije jedrskega orožja," je dejal Grošelj. Ob tem je omenil tudi pobude, da bi tudi Nemčija postala jedrska sila.

"O jedrskem orožju se vedno bolj govori in ta odločitev je protiproces tistemu, kar se dogaja v mednarodni skupnosti," je odločitev o dodelitvi nagrade Icanu še komentiral Grošelj.

Strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič pa je v prvem odzivu na novico o letošnjem Nobelovem nagrajencu za mir izrazil navdušenje. "Bravo, bravo, bravo," je zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Ob tem je bil kritičen do Slovenije, ki ni podpisala pogodbe o prepovedi jedrskega orožja. "Kakšen izgovor bo sedaj našla naša vlada da ne podpiše pogodbe o prepovedi jedrskega orožja? Da so podporniki sami populisti, kot 122 držav, ki so 7. 7. 2017 izglasovale pogodbo in papež z Vatikanom in komite za Nobelove nagrade," je tvitnil.

Grošelj pa je glede odločitve Slovenije, da ne podpiše pogodbe, dejal, da je podpis pobude povsem prostovoljen. "V kolikor podpisnice ne bodo vse ključne imetnice jedrskega orožja in države, ki ga imajo, pa to zanikajo, je pobuda vprašljiva. A dolgoročno gledano mislim, da ni posebnih zadržkov, da se Slovenija tej pobudi ne bi pridružila," je sklenil.

Kdo so bili nominiranci?

Nobelov odbor je letos prejel 318 nominacij, za 215 posameznikov in 103 organizacije. Med nominiranimi so bili med drugim sirske Bele čelade, kongovski zdravnik Denis Mukwege, zaprti savdski bloger Raif Badavi ter žvižgača Julian Assange in Edward Snowden.

Neimenovani državljan ZDA je nominiral tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki Severni Koreji odkrito grozi z vojaškim posredovanjem, za njegova prizadevanja za mir z "ideologijo moči". Med kandidati so bili tudi nemška kanclerka Angela Merkel, igralec in glasnik varovanja okolja Leonardo DiCaprio, pokojni britanski glasbenik David Bowie in papež Frančišek. Med bolj opaznimi kandidati sta bila tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, letos vredne po devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov, prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.