Podelili so mu Nobelovo nagrado, a niso vedeli, da je umrl

Nobelovo nagrado za medicino bodo letos prejeli imunologi Bruce Beutler (Združene države Amerike), Jules Hoffmann iz Luksemburga in Ralph Steinmann iz Kanade.

''Letošnji Nobelovi nagrajenci so z odkritjem ključnih principov njegovega delovanja revolucionirali naše razumevanje imunskega sistema,'' je v izjavi za javnost zapisal švedski inštitut Karolinska.

Beutler in Hoffmann bosta nagrado prejela za "odkritja glede aktivacije naravne imunosti", Steinman pa za "odkritje dendritske celice in njene vloge za pridobljeno imunost".

Žal pa je 68-letni Steinman umrl le nekaj dni, preden so sporočili, da je prejel nagrado. Umrl je v petek, in sicer zaradi raka trebušne slinavke. Zbolel je že pred štirimi leti, a mu je življenje za toliko let podaljšala imunoterapija, ki jo je sam razvil.

Ker pa odbor s tem ni bil seznanjen, se sedaj pojavlja problem. Pravila podeljevanja Nobelovih nagrad namreč pravijo, da ''dela ljudi, ki so že umrli, ne bodo upoštevali''.

A Nobelova fundacija se je nato le odločila, da bo Steinman ostal med nagrajenci ter da svoje odločitve ne bodo spreminjali. Iz fundacije so sporočili, da se kaj takega še ni zgodilo v zgodovini podeljevanja nagrad.

Pojasnjujejo, da status fundacije dovoljuje, da nagrado podelijo v primeru, ko so se jo odločili prejemniku podeliti, on pa je umrl, preden bi jo prejel. Na podlagi tega bo Steinman ostal nagrajenec.

Delo treh znanstvenikov je bilo ključno za razvoj naprednih tipov cepiv proti nalezljivim boleznim, pripomoglo pa je tudi k novim pristopom k zdravljenju raka. Njihove raziskave so pomagale vzpostaviti temelje za novo generacijo tako imenovanih terapevtskih cepiv, ki spodbudijo imunski sistem, da napade tumorje.

Boljše razumevanje kompleksnosti imunskega sistema je prav tako pripomoglo k zdravljenjem vnetnih bolezni, kot je recimo revmatični artritis, pri katerem komponente samoobrambnega sistema napadejo lastno telesno tkivo.

Nagrado si bodo zaslužili za odkritja, kaj sproži naravne imunske procese in kako nato pride do adaptivnih procesov. Telo se namreč pred vdorom patogenih mikroorganizmov začne boriti s t. i. naravno imunostjo (innate imunity), "prvo linijo obrambe", ki običajno sproži vnetno reakcijo in že tu poskuša ustaviti napad mikroorganizmov. Če slednjim vendarle uspe razširiti okužbo, nastopi "druga linija obrambe", adaptivna oz. pridobljena imunost.

V tej fazi celice T in B začnejo proizvajati protitelesa in celice, ki uničujejo okužene celice. Po uspešni obrambi infekcijskega napada pa si adaptivna imunost ustvari "spomin" za hitrejšo in še močnejšo mobilizacijo obrambe pred napadom enakega mikroorganizma.

Prelomno odkritje glede vprašanja, kako se ti procesi dejansko sprožijo, je leta 1996 uspelo Julesu Hoffmannu pri raziskavi vinskih mušic. Odkril je t. i. "gen Toll", ki je bil ključen za aktivacijo obrambe pred okužbo.

Ralph Steinmann pa je leta 1973 odkril nov tip celice, ki jo je poimenoval dendritska celica. Menil je, da bi bila lahko pomembna za imunski sistem, nakar je odkril, da lahko aktivira celice T – ključne celice v pridobljeni imunosti, ki razvijajo tudi "imunološki spomin".

Pozneje je s sodelavci ugotavljal, kako se sistem pridobljene imunosti odloča, ali se bo ali ne bo aktiviral. In odkril je, da so dendritske celice tiste, ki zaznajo signale iz odziva naravne imunosti in nato sprožijo odziv celic T. Na ta način imunski sistem reagira proti patogenim mikroorganizmom, ne pa proti endogenim molekulam lastnega telesa.

Beutler in Hoffman si bosta razdelila polovico 10 milijonov švedskih kron vredne nagrade, medtem ko bo drugo polovico nagrade prejel Kanadčan Steinmann.

 Z današnjo objavo dobitnikov Nobelovih nagrad za medicino se je začel teden objave letošnjih Nobelovih nagrajencev.

V torek bo objavljeno ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, v sredo pa za kemijo. V četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, 10. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo. Ime dobitnika najbolj prestižne med Nobelovimi nagradami – nagrada za mir – bodo objavili v petek v Oslu.