Nobelova nagrada za književnost za kitajskega pisatelja Mo Jana

Nobelovo nagrado za književnost je prejel kitajski pisatelj Mo Jan, je danes v Stockholmu sporočila švedska kraljeva akademija. Akademija je nagrado podelila pisatelju, ki "s halucinatoričnim realizmom spaja ljudske pripovedke, zgodovino in sodobnost", je zapisano v utemeljitvi.

57-letni Mo Jan je eden najuspešnejših sodobnih kitajskih pisateljev. Na Zahodu je poznan predvsem po knjigi Rdeče žitno polje (Hong gao ljang) (1987), ki jo je na filmsko platno prenesel režiser Džang Jimou.

Mo Jan je pripovedovalec zgodb, pri čemer navdih najde v pripovedkah iz domače vasi Gaomi v pokrajini Šangdong. Ta revna vasica je še danes njegova literarna domovina, čeprav že dolgo živi v Pekingu. Pisatelj se je rodil 17. februarja 1955 kot Guan Moje. Odraščal je v revščini, šolo je lahko obiskoval le pet let. Pisati je začel v 80. letih prejšnjega stoletja med služenjem vojaškega roka. Od takrat se podpisuje s psevdonimom Mo Jan, kar pomeni – "ne govori".

Razredni boj in komunistični režim iz njegove mladosti sta ga globoko zaznamovala tako kot vse kitajske pisatelje njegove generacije. Ko je prvič bral kitajske prevode del Gabriela Garcie Marqueza in drugih magičnih realistov v 80. letih prejšnjega stoletja, so mu, kot je dejal, prav ti pokazali, kako svobodno je mogoče pisati. V svojem pisanju priznava vplive tudi drugih tujih pisateljev, med njimi Günterja Grassa, D. H. Lawrencea, Ernsta Hemingwaya in Leva Tolstoja.

Številne njegove knjige so bile prevedene v tuje jezike, zato Nobelov lavreat tudi mednarodni javnosti ni nepoznan. Med njegovimi najbolj zvenečimi deli so Velike prsi in široki boki, Vinska republika ter Življenje in smrt me nosita ven.

Mo Jan s svojim pisanjem že tri desetletja premika literarne meje na Kitajskem. Njegovi znameniti eksperimenti preizkušajo meje, koliko družbene in politične satire je dovoljene v komunistični Kitajski. Uporaba satire in domišljije mu je ves čas pomagala, da se je izognil resnejšim kaznim, ki so jih lahko pričakovali pisatelji, ki so v svojih delih neposredno kritizirali komunistično partijo. Zaradi svojega pisanja je bil večkrat poklican na zagovor, nekatera njegova dela so bila tudi začasno umaknjena iz prodaje.

O visoki literarni vrednosti njegovih romanov in novel večinoma vlada poenoteno mnenje, vendar mu nekateri očitajo, da je pred partijskimi cenzorji ostal zvest svojemu psevdonimu. Pisatelj naj bi bil preveč prilagodljiv in tudi vedno pripravljen ugoditi cenzorjem. Tako se je leta 2009 umaknil s frankfurtskega knjižnega sejma v znamenje protesta, ker so se sejma udeležili tudi disidentski avtorji, kot sta Dai Čing in Bei Ling.

Sicer današnjega dobitnika sploh ni bilo med favoriti. V skupini za nagrado so bili Philip Roth, Thomas Pynchon, Cormac McCarthy, Amos Oz, Alice Munro in Haruki Murakami. A vsi so se zavedali, da so mogoča tudi presenečenja.

Tako se je zgodilo že leta 2000, ko je zmagal v Franciji živeči kitajski pisatelj Gao Šingdžjan, ki je bil literarni javnosti popolnoma neznan.

Lani je prestižno nagrado prejel švedski pesnik Tomas Tranströmer, ki je bil osmi švedski lavreat v več kot 100-letni zgodovini podeljevanja te najpomembnejše literarne nagrade na svetu.

Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Do zdaj so jo podelili 104-krat, prejelo pa jo je 108 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Nagrado je do zdaj prejelo le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre leta 1964.

Najmlajši lavreat je bil Rudyard Kipling, ki je nagrado leta 1907 prejel v starosti 42 let. Najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za književnost je bila Doris Lessing. Nagrado je prejela leta 2007, stara je bila 88 let. Ob predaji nagrade so mnogi menili, da bi ji čast morali izkazati že 20 let prej.

Nobelovo nagrado za književnost bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov), kar je za 20 odstotkov manj kot do zdaj.