Slovensko zunanjo ministrstvo pravi, da je zaključek sodnih procesov proti posameznikom, obtoženim za zločine in grozodejstva storjena na območju nekdanje Jugoslavije, eden od temeljnih pogojev za proces pomiritve in sprave v regiji, obenem pa je v pomoč vsem prizadevanjem za razvoj in stabilnost regije ter varno prihodnost mladih generacij. "Današnja sodba predstavlja tudi opomin in hkrati priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev enega najbolj tragičnih poglavij v zgodovini Bosne in Hercegovine ter Evrope po drugi svetovni vojni, ki se ne sme ponoviti," so še dodali.
Radovan Karadžić je bil danes obsojen za genocid v Srebrenici, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost med vojno v Bosni in Hercegovini.
Predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić je sporočila, da niso zadovoljni z današnjo sodbo Radovana Karadžića. Žalosti jo, da je spoznan za krivega genocida le v Srebrenici in ne tudi v drugih občinah.
Gre za zgodovinsko sodbo, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
Tudi eden pobudnikov za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih na območju bivše Jugoslavije Amir Kulagić je izrazil razočaranje z današnjo sodbo. "Zdi se mi, da so z današnjo sodbo poslali sporočilo tistim, ki so izvajali genocid, da se to splača. Bojimo se, da bodo lahko nekateri mali in veliki Karadžići začeli širiti strah in sovraštvo, kar bi lahko pripeljalo do novih tragedij," je opozoril.
Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović je sodbo Karadžiću označil za zgodovinski dogodek za BiH, ker je bil z njo potrjen bistven del dejstev o zločinih, ki so bili v državi storjeni med vojno. "Za človeka njegovih let in preteklosti 40 let niti ni posebna kazen, kar je pomembno, je, da je bilo presojeno grozni ideologiji in politiki," je v Sarajevu izjavil Izetbegović.
Sarajevski župan Ivo Komšić je medtem ocenil, da je pravici s tem, ko je Karadžić obsojen za zločine, ki so bili storjeni v Sarajevu in proti Sarajevčanom, zadoščeno. "Ko se vse sešteje in upošteva, bi Karadžić moral dobiti dosmrtni zapor zaradi zločina genocida, za katerega so mu dokazali odgovornost," je sicer dodal Komšić za BiH uredništvo regionalne televizije N1.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je sporočil, da haaško sodišče ni pravna, temveč izključno politična institucija. Njihove odločitve ne prinašajo pomiritve, temveč še naprej delijo in destabilizirajo regijo, je še dodal. Nobena sodba, vključno s sodbo proti Karadžiću, ne more zmanjšati moči Republike Srbske, parvi Dodik. Kot je dejal za beograjsko medijsko hišo B92, so mnogi komaj pričakovali današnjo sodbo, da bi znova sprožili gonjo proti Republiki Srbski.
Predsednik parlamenta Republike Srbske, srbske entitete BiH, Nedeljko Čubrilović je po drugi strani predvsem poudaril, da današnja sodba ne bo imela nobenih posledic po daytonskem mirovnem sporazumu in predvsem ne za Republiko Srbsko. Kot je menil, haaško sodišče ni izpolnilo svoje misije načelnega kaznovanja vseh vojnih zločinov z namenom doseganja sprave, ampak je pokazalo politično pristranskost in selektivni pristop k pravici, saj je bilo doslej med 161 obtoženimi kar 110 Srbov.
Božo Ljubić je v imenu Hrvaškega narodnega sabora v BiH poudaril, da je današnja sodba izjemno pomembna, a da ne bo prinesla katarze in ne bo zadostila pravici v državi, v kateri se je vojna nadaljevala z drugimi sredstvi, kot je etnično čiščenje Hrvatov tudi po sklenitvi "nepravičnega daytonskega sporazuma".
Odzivi iz Srbije
Predsednika srbske države in vlade, Tomislav Nikolić in Aleksandar Vučić, sta po današnji sodbi izpostavila, da bo Beograd branil pravico do obstoja Republike Srbske, ki je bila konstituirana v skladu z mirovnim sporazumom iz Daytona.
V sporočilu iz Nikolićevega urada so izpostavili, da sodba Karadžiću ne sme vplivati na usodo srbske entitete BiH. Srbski predsednik je napovedal, da bo Beograd izkoristil vse pravice in obveznosti iz daytonskega sporazuma, da pomaga pri obstoju Republike Srbske. "Pozivam vse politične predstavnike srbskega naroda v Bosni in Hercegovini, posebej v Republiki Srbski, da se s skupnim stališčem borijo za svojo republiko in svoj narod, čigar usoda bi bila z današnjo sodbo lahko pod vprašajem," je sporočil Nikolić.
Tudi srbski premier Vučić je med današnjim nagovorom ob obletnici bombardiranja Srbije s strani zveze Nato opozoril vse, ki mislijo izkoristiti sodbo proti Karadžiću za politične ali kakršne koli druge napade na Republiko Srbsko, da Srbija v skladu z daytonskim sporazumom tega ne bo dovolila. "Stali bomo ob svojem narodu, zaščitili bomo njegovo pravico do obstoja kot tudi pravico do življenja in obstoja Republike Srbske. Ne ogrožamo nikogar, nikomur ne bomo grozili, vendar nikomur ne bomo dovolili, da potepta Srbe samo zato, ker so Srbi," je dejal.
Nataša Kandić iz beograjskega Fonda za humanitarno pravo (FHP) je medtem ocenila, da je bil Karadžić danes kaznovan za zločine, za katere je vedel, da so se zgodili. Po njenem mnenju je sodba pravična tako zanj kot za žrtve njegove politike, saj 40 let zapora dejansko pomeni dosmrtno ječo. Kot je izpostavila, je današnja sodba tudi največja ovira za vsak poskus revizije in novih interpretacij dogodkov iz vojne v BiH, saj sta bila z njo potrjena genocid in namen, da se v BiH ustvari povsem srbska območja brez Bošnjakov in Hrvatov.
Odzivi iz Hrvaške
Hrvaška vlada je danes sporočila, da pozdravlja odločitev haaškega sodišča. Obenem so v Zagrebu opozorili, da sprava v BiH ne bo mogoča, dokler ne bo Karadžićeva zločinska in genocidna politika dokončno poražena.
Kot še izpostavljajo v hrvaški vladi, se zavedajo, da ne obstaja kazen, ki bi lahko vrnila življenje nedolžnim žrtvam, in obsodba enega glavnih akterjev agresivne velikosrbske politike v BiH je najmanj, kar so lahko dobile žrtve in njihove družine, ki so na sodbo predolgo čakale. Izrazili so zadovoljstvo, ker so Karadžića obsodili zaradi genocida in srhljivih zločinov nad Hrvati in Bošnjaki v BiH.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ocenila, da je današnja sodba majhna tolažba za žrtve grozljivih zločinov, "ki bodo neizbrisno zapisani v evropski in svetovni zgodovini". A predsednica verjame, da je sodba jasno sporočilo tistim, ki danes izvajajo zločine proti človeštvu in mednarodni terorizem, utemeljen na rasni in verski nestrpnosti, da bodo kaznovani.
"Čeprav gre za prvostopenjsko sodbo, je mednarodna skupnost z njo priznala, da se je v Srebrenici zgodil genocid ter da so bili v združenem zločinskem podvigu na območju Republike srbske, sedmih občin in mesta Sarajevo storjeni najhujši zločini z namenom ustvariti homogeno srbsko območje," so še sporočili iz urada hrvaške predsednice.
Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je medtem ocenil, da današnja sodba proti Karadžiću ne predstavlja zadostnega zadoščenja za potomce žrtev njegove politike sistematičnih usmrtitev in trpinčenja. "Radovanu Karadžiću so sodili. A niso premagali njegovega duha in dediščine njegove zločinske in genocidne politike. Šele ko bo to doseženo, lahko pride do sprave med ljudmi v Bosni in Hercegovini in širše," so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.
Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Zoran Milanović je sporočil, da gre za jasen opomin vsem, ki tudi danes povzdigujejo vojne zločince, posebej v BiH, da je njihova politika nevarna in mednarodno označena kot zločinska.
Hrvaška nevladna organizacija Documenta - center za soočanje z zgodovino pa je spomnila, da so Karadžića obsodili na 40 let zapora po petletnem sojenju, in ocenila, da so žrtve vojnih zločinov v BiH glede na prejšnje sodbe haaškega sodišča pričakovale dosmrtno ječo. "Kazen Karadžiću bo pomembna za izgradnjo zaupanja samo, če bodo trpljenje žrtev priznali tudi politiki in družbe postjugoslovanskih držav, vključno z izbranimi predstavniki Republike srbske v BiH, ki bi namesto povsem neprimernega imenovanja študentskega doma na Palah po obsojenem vojnem zločincu morali storiti vse, da povrnejo škodo družinam žrtev," so zapisali v sporočilu.
