'Nismo prišli sem, da bi poslušali lekcije o tem, kako voditi naše gospodarstvo'

Pritisk na države evroobmočja za rešitev krize je vedno večji, in to je bilo čutiti tudi na srečanju G20 v Mehiki. Da je treba nekaj narediti in najti rešitev za 'največjo grožnjo svetovnemu gospodarstvu', so si bili enotni svetovni voditelji. "Čakamo na Evropo, da nam pove, kakšni so njeni naslednji koraki," je dejal predsednik Svetovne banke Robert Zoellic.

Pozornost naj bi bila usmerjena predvsem v nemško kanclerko Angelo Merkel, ki bi morala tudi v svoji državi uvesti določene spremembe. "Če želimo delujočo skupno evropsko valuto, potem potrebujemo določene ukrepe, potrebujemo neke vrste bančno unijo, fiskalne transferje in podobno," je pojasnil britanski premier David Cameron, ki je hkrati dejal, da razume težavo nemške kanclerke, ki se noče zameriti volivcem, a jim mora jasno povedati, da bodo morali za skupen uspeh tudi oni poskrbeti za 'pomoč manj uspešnim', kot je Grčija.

A predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso brani evroobmočje in poudarja, da izzivi niso vezani le na države članice evrskega območja, ampak na ves svet. "Nismo prišli sem, da bi poslušali lekcije o demokraciji in o tem, kako voditi gospodarstvo," je dejal Barroso. Je pa britanski premier Cameron priznal, da je kriza v evroobmočju velika in da se bo vlekla še kar nekaj časa. "Evroobmočje ima pred seboj dolgo in težko pot, ki pa jo bo treba prehoditi, preden se bo izkopal iz problemov," pa je dejal eden od evropskih diplomatov v Mehiki.

Obama pritiska: gospodarska rast in zaposlovanje pomembnejše od varčevalnih ukrepov

Še pred zaključkom vrha G20 so se voditelji skupine najpomembnejših gospodarstev na svetu dogovorili, da je gospodarska rast s povečanim zaposlovanjem pomembnejša od varčevalnih ukrepov. Nobenega dvoma ni, da za formulacijo sklepne izjave, ki jo bodo sprejeli ob koncu vrha, stojijo ZDA s predsednikom Barackom Obamo, ki potrebuje vsakršno pomoč, ki jo lahko dobi, da si zagotovi še drug štiriletni mandat v Beli hiši.

ZDA so torej države G20 uspele prepričati, da je treba poudariti potrebo po gospodarski rasti in zaposlovanju namesto varčevalnih ukrepov, kar zagovarja predvsem nemška kanclerka Angela Merkel. Ta je sicer po srečanju z Obamo še vedno vztrajala, da se mora Grčija, ki sestavlja novo vlado, držati dogovora z mednarodnimi upniki.

Sklepna izjava vrha, ki se zaključuje danes, napoveduje objavo konkretnega akcijskega načrta za več delovnih mest in več rasti ter obenem tudi odgovorno proračunsko porabo, vendar podrobnosti načrta za zdaj ostajajo neznane.

Predsednik ZDA Barack Obama v ponedeljek ni napovedal nobene nove finančne pomoči ZDA za boj proti evropski dolžniški krizi, je pa zagotovil, da bo preprečil povišanje davkov in znižanje proračunske porabe, ki čakata ZDA v skladu z zakonom konec letošnjega leta.

Kako mu bo to uspelo, Obama ni razložil. Njegovi demokrati zavračajo podaljšanje davčnih olajšav za premožne Američane, opozicijski republikanci pa so proti povišanju davkov za vse in za zmanjšanje porabe.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v ponedeljek sporočil, da Evropa ne bo sposobna rešiti krize brez osredotočenja na politike, ki spodbujajo gospodarsko rast in zaposlovanje. IMF Evropi priporoča, naj olajša najemanje in odpuščanje delavcev, poenostavi finančne regulacije in olajša selitev delavcev po različnih državah. Če evropske države to storijo, se Evropi po mnenju IMF v naslednjih petih letih obeta gospodarska rast po stopnji 4,5 odstotka.

Ker ZDA zaradi letošnjih volitev niso sposobne pomagati niti same sebi, kaj šele Evropi, so vskočile hitro se razvijajoče države. Rusija, Brazilija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika so napovedale, da bodo uresničile svoje obljube po povečanju sklada IMF za posredovanje v krizah za 430 milijard dolarjev. V zameno pa želijo reforme glede odločanja v IMF.

Več kot polovico denarja bodo sicer prispevale evropske države. Ker je evropska dolžniška kriza v središču pozornosti vrha G20, sta predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pozvala svet k potrpežljivosti. Zagotovila sta, da bo vrh EU konec meseca premaknil Evropo bliže globlji gospodarski in politični integraciji in bo prinesel napredek glede skupnih bančnih pravil. Rezultati morda ne bodo takojšnji, vendar je to nekaj povsem normalnega za demokratičen način odločanja, sta dejala.

Oba sta zbrane ošvrknila, da v G20 niso le demokracije, obenem pa opozorila, da so se težave, s katerimi se danes sooča Evropa, začele v Severni Ameriki. Barroso pa je bil dovolj diplomatski, da ni naravnost obsodil ZDA za krizo, ki izvira iz propadanja finančnih produktov v povezavi z nepremičninskim trgom.