Strojevodja se je tik pred nesrečo pogovarjal po telefonu

Strojevodja nesrečnega španskega vlaka Francisco Jose Garzon Amo je na prostosti preživel prve ure po tragediji, ki je vzela 78 življenj. Na zaslišanju pred sodnikom je dejal, da je edini krivec za nesrečo. Oblasti so mu sicer odvzele potni list, prav tako se mora oblastem javiti vsak teden.

Marsikomu se zdi zanimivo, da Garzon ni s prstom pokazal na odgovorne na železnici. Medtem je namreč prišlo na dan, da na mestu, ki je od zloglasnega ovinka oddaljeno štiri kilometre in kjer mora vlak začeti zavirati, da bi varno zvozil ovinek, pravzaprav ni nobenega znaka ali kakšnega drugega opozorila.

Kot so povedali drugi strojevodje, gre za pravilo, zapisano v planu vožnje. Garzon ga je seveda poznal, saj je ovinek prevozil že šestdesetkrat, vendar priznava, da se je tokrat zmedel in je na zaviranje preprosto pozabil, ko je spoznal napako, pa je bilo že prepozno.

Prav tako opravičila ni iskal v dejstvu, da je imel vlak tehnične težave. Drugi strojevodja Javier Illanes Alvarez, ki bo najbrž ključna priča v postopku, je namreč povedal, da ni bil v kabini, ker se je ukvarjal s pokvarjeno klimatsko napravo. Zaposleni so namreč v voznikovi kabini opazili, da se je prižgala opozorilna lučka za težave s klimatsko napravo in Alvarez se je odpravil preverjat napako. Ko jo je odpravil, je odšel na kratek odmor, ko se je vrnil v kabino, pa je lučka spet gorela. Prav te težave bi po mnenju nekaterih lahko bile krive za Garzonovo zmanjšano pozornost.

Črna skrinjica pa je pokazala, da se je strojevodja v trenutkih pred nesrečo pogovarjal po telefonu. "Nekaj minut pred iztirjenjem je strojevodja dobil klic na službeni telefon, da bi dobil navodila smeri, po kateri naj bi peljal do Ferrola. Iz vsebine pogovora in hrupa v ozadju je mogoče razbrati, da je strojevodja proučeval zemljevid ali kak drug dokument," so danes še navedli na vrhovnem sodišču Galicije, ki vodi preiskavo nesreče.

Podatki so še pokazali, da je v trenutku iztirjenja vlak vozil 153 kilometrov na uro. Strojevodja je sicer nekaj metrov pred tem močno zaviral, s čimer je znižal hitrost, a nesreče mu ni uspelo preprečiti.

Niso mu povedali za mrtve

Medtem pa so se španski mediji dokopali do pričanj policistov in reševalcev, ki so imeli po iztirjenju prvi stik z Garzonom. "Ko sem ga prvič videl, je imel obraz prekrit s krvjo," je dejal vodja reševalne akcije. Vprašal ga je, kako se počuti. "Lažje sem ranjen, a to sploh ni pomembno. Samo potniki so pomembni," mu je odgovoril Garzon. In dodal, da je zaj***. Ko ga je vodja reševalcev vprašal, kaj se je zgodilo, je dejal le: "Peljal sem 190 km/h." Na mestu nesreče je sicer hitrost omejena na 80 km/h, hitri vlak, ki ga je vozil Garzon, pa lahko na drugih delih proge doseže tudi 250 km/h.

Vodjo policijske ekipe pa je Garzon vprašal, kako so potniki, a se je ta odločil, da mu bo raje zamolčal kruto resnico. V tem času so namreč v zmečkanih vagonih reševalci iskali preživele in mrtve ter zbirali dele teles tistih, ki jih je nesreča zadela najhuje. Namesto tega mu je dejal, da naj se pomiri, na kar se je strojevodja močno vznemiril. "Kako naj se pomirim? A ne vidite, kaj sem storil? Hočem umreti," je dejal.

Strojevodja je tudi takoj pristal na analizo krvi, policistom pa povedal, da ni pil ali užival kakšnih drugih snovi, ki bi lahko vplivale na njegovo delo.

Nesrečo bo preiskovala tudi parlamentarna komisija

V preiskavo nesreče se je poleg strokovnih preiskovalcev vmešala tudi španska politika. Odrejena je bila sestava posebne preiskovalne skupine, ki naj bi preverila, ali je za nesrečo posredno kriva tudi pomanjkljiva zakonodaja in kako zakone popraviti, tako da se podobna katastrofa ne bo ponovila.