Zaradi vedno dražjega življenja se številni Newyorčani selijo iz mesta. Kot je pokazala najnovejša raziskava ameriškega Centra za prihodnost urbanih središč, se je samo leta 2006 iz mesta odselilo 150.000 ljudi, pripadnikov srednjega razreda, številka pa naj bi se iz leta v leto višala.

Življenje v New Yorku je postalo tako drago, da se številni selijo v druga ameriška mesta. Bodo kmalu ostali le še turisti? (Foto: Reuters)

Zaradi pogostega odpuščanja, astronomsko visokih najemnin in visokih stroškov šolanja se številni prebivalci New Yorka odločajo za novo življenje v bližnjih in daljnjih mestih. Največkrat se preselijo v Houston, Atlanto in Philadelphio. Med takšnimi je tudi Nereida Garcia, tajnica, ki jo je usoda prisilila, da se izseli iz Velikega jabolka. Dolga leta je živela v New Yorku, kjer je imela najeto enosobno stanovanje, a zaradi recesije je ostala brez službe in zato se seli k staršem na Florido. “Obupana sem. Nočem zapustiti New Yorka. To je moj dom. Tu je moje srce. Zelo mi je težko,” pripoveduje Nereida.

Težava je v tem, da je življenje več kot dvakrat dražje, kot je sicer nacionalno povprečje. Mesečne najemnine so v povprečju za 53 odstotkov višje kot v drugem najdražjem ameriškem mestu San Franciscu. Strokovnjaki so zaradi bega prebivalstva zaskrbljeni. “Če se bo ta tempo nadaljeval, bo v New Yorku kriza, saj je srednji razred izredno pomemben za prihodnost mesta. V globalni ekonomiji so največja prednost New Yorka njegovi ljudje,” opozarja direktor Centra za prihodnost urbanih središč Jonathan Bowles. Frank Sinatra je imel prav, ko je pel Če ti ne uspe tukaj, ti nikjer ne bo, še dodaja Bowles. “In danes uspeva vedno manj ljudem,” pravi.

Ena od takšnih, ki vztrajajo, je Amy Hargreaves. Priznava, da je težko, še posebej če si želiš ustvariti družino. “Če imaš srečo, živiš v takšnem okolišu, kjer so dobre javne šole. Če te sreče nimaš, si obsojen na zasebno šolo, ki pa stane več kot najemnina za stanovanje,” pojasnjuje. A nekateri vztrajajo do konca. “Če si pravi Newyorčan, potem boš preživel,” pravi ena od Newyorčank, a številni drugi ne čakajo, da bi izvedeli.

Kaj pa kriminal?

New York in njegovi (preostali) prebivalci pa se soočajo s še eno težavo. Kriminalom. Ob recesiji, odpuščanjih in propadlih podjetjih se namreč številni bojijo porasta kriminala. Bojijo se, da bi Veliko jabolko postalo mesto kriminala, kakršen sloves je nekoč že imelo. Vedno pogostejši so veliki naslovi v rumenih medijih 15-letnik ustreljen v Bronxu zaradi grafitov ali Ženska ustreljena sredi Brooklyna, kar ustvarja še več strahu med ljudmi.

Vendar strokovnjaki svarijo pred paniko. “Podobna situacija je bila že po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Ekonomija je pešala, pojavljale so se napovedi, da se bo stopnja kriminala povečala, a se ni,” pravi profesor Dennis C. Smith z newyorške univerze. Ravno nasprotno, kriminal se je v zadnjih sedmih letih znižal za 30 odstotkov. Leta 2007 pa so imeli celo najnižjo stopnjo kriminala, odkar vodijo evidenco. Tudi prva dva meseca letošnjega leta kažeta na zmanjšanje števila umorov. Do 25. februarja je nasilne smrti umrlo 55 ljudi, lani v istem obdobju pa 66, vendar kriminologi opozarjajo, da to ni pravi pokazatelj, saj gre za prekratko časovno obdobje.

“Ljudje imajo napačno predstavo, da se je stopnja kriminala v mestu zmanjšala zaradi ugodne gospodarske klime. A poskušam jim dopovedati, da je ravno obratno. Ker je manj kriminala, je tudi gospodarstvo napredovalo,” pravi profesor Smith.