Neverjetna podobnost nesreče malezijskega in francoskega letala. Kako lahko letalo izgine?

Izginotje malezijskega letala, z več kot 200 ljudmi na krovu, neverjetno spominja na nesrečo letala na letu 447 družbe Air France, ki je z radarjev izginilo nad atlantskim oceanom junija 2009. Airbus A330 je vzletel v brazilskem mestu Rio de Janeiro in bi moral pristati v Parizu. Umrlo je vseh 228 ljudi na krovu.

Reševalno-iskalna akcija je stekla takoj. Uporabljene so bile vse sile – letalo so iskali z letali, ladjami, podvodnimi plovili. Prve kose so našli 6. junija – pet dni po nesreči. Večje kose letala pa so našli šele aprila 2011 – skoraj dve leti po nesreči. Črno skrinjico pa so našli šele mesec za tem. Šele takrat so lahko preiskovalci lahko ugotovili, kaj je šlo narobe pri letu 447.

V zaključnem poročilu so preiskovalci zapisali, da je bila iskalna akcija tako težka in dlje časa brezplodna, ker je letalo strmoglavilo na območju, kjer je globina oceana zelo različna – ocean je na tistem območju globok od 700 do 4300 metrov. Večino razbitin so sicer našli 12 kilometrov od zadnje znane lokacije letala, in sicer na globini 3900 metrov. Vzrok nesreče je bila, kot so ugotovili preiskovalci, napačna reakcija pilotov, ker se je na senzorjih za hitrost nabral led.

Zgodba z malezijskim letalom je torej podobna, saj reševalci v prvih urah po nesreči niso imeli veliko uspeha pri iskanju. Je pa globina Južnokitajskega morja na območju, kjer naj bi strmoglavilo letalo, precej manjša. Letalski analitik Robert Mann je zapisal, da je morje globoko le okoli 75 metrov.

Kako je lahko letalo kar izginilo?

Kaj se je zgodilo z malezijskim letalom, ni še niti približno jasno. Ve se le, da na območju ni bilo slabega vremena. Več bodo najverjetneje povedale črne skrinjice. Mnogi pa se sprašujejo, kako je sploh možno, da moderno potniško letalo preprosto izgine in zakaj letalska industrija še vedno vztraja pri tehnologiji, ki so jo izumili v 60 letih prejšnjega stoletja.

Pri izginotju malezijskega letala je največja skrivnost izguba komunikacije. Pilot je, kot poročajo tuji mediji, imel več kot dovolj časa, da bi zračni kontroli sporočil morebitne težave. A klica na pomoč niso prejeli. A ne le, da ni bilo žive komunikacije, prav tako je zatajila tehnika, saj bi morala zračna kontrola prejeti informacije, ki jih sporoča naprava imenovana transponder. Zakaj je naprava prenehala delovati, ni jasno. Transponder naj bi letalski kontroli vsako sekundo poslal paket GPS podatkov.

Od leta 1990 je dobesedno izginilo le malo letal – pa še to gre predvsem za manjša letala, ki so se izgubila nad odročnimi področji. Transponderji, ki so vgrajeni v črno skrinjico, bi morali delovati tudi po strmoglavljenju, tudi če so pod vodo. Baterija črne skrinjice naj bi delovala še 30 dni po strmoglavljenju. Črne skrinjice si sicer opremljene tudi s podvodnim oddajnikom signala, ki se sproži, takoj ko pride v stik z vodo. Podvodni signal črne skrinjice lahko oddaja iz globine do 4200 metrov.

Kot poroča britanski Channel 4, je transponder sporočil, da je malezijsko letalo vzletelo ob 0.41 po lokalnem času iz Kuala Lumpurja. Ob 1. 20, ko je bilo letalo na višini 10.600 metrov, je signal preprosto izginil. Dejstvo, da zadnji prejeti podatki ne kažejo spremembe višine in da ni bilo nobenega klica na pomoč, kaže na to, da se je zgodil nenaden in katastrofalen dogodek.

Zdaj se že pojavljajo teorije, da je malezijsko letalo razpadlo že v zraku.