Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern v Švici je danes dopoldne zagnala najzmogljivejši in največji doslej zgrajeni pospeševalnik delcev. S pomočjo t.i. velikega hadronskega trkalnika (LHC) bodo v prihodnosti poskušali poustvariti razmere, podobne trenutku po velikem poku.
Marko Mikuž z Instituta Jožef Stefan je za 24ur.com povedal, da so danes po trkalni cevi cel krog prvič naredili protoni. ''Gre za začetek raziskav s tem trkalnikom. En sam curek protonov pomeni velik mejnik na tej poti.''
Prelomni dosežek Cerna so spremljali smeh, aplavz in nazdravljanje s šampanjcem - in ne kataklizmično posrkanje v črno luknjo, kot so napovedovali nekateri. Cern so že preplavile čestitke iz vsega sveta, tako od njihovih partnerjev kot rivalov.
Poskus vseh poskusov
Generalni direktor organizacije Robert Aymar je pozdravil "zgodovinski dan" tako za Cern kot za celotno človeštvo, željno novega znanja: "Ljudje iščejo (znanje), od kod so prišli in kam bi morali, ali se bo vesolje končalo in kje se bo vesolje nadaljevalo v prihodnosti."
Današnji poskusi predstavljajo začetek dolgega in temeljitega procesa preverjanja opreme in operativnih postopkov, preden se bo lahko dejansko začelo poustvarjanje razmer, podobnih trenutku po velikem poku. Zjutraj je uspelo znanstvenikom uspešno izstreliti snop delcev v smeri urinega kazalca, kar je povzročilo val navdušenja, popoldne pa jih čaka še izstrelitev snopa delcev v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Vodja projekta velikega hadronskega trkalnika Lyn Evans, ki na projektu dela že 14 let, je ob tem dejal, da je ob uspešnem prvem poskusu, ki je potekal povsem gladko, občutil globoko olajšanje. "Gre za izjemno kompleksno napravo in stvari lahko gredo narobe v vsakem trenutku," je še opozoril.
Potem, ko bodo izvedli preizkus kroženja v obeh smereh, bodo postopoma večali število gruč, število protonov v njih in njihovo energijo. Prve trke naj bi v detektorjih opazovali po približno 4–6 tednih, letos še pri zmanjšani energiji trkov in tisočkrat manjši pogostosti. Do polne energije bodo LHC zagnali naslednje leto, za načrtovano pogostost pa bo treba počakati še kako leto ali dve.
Kako je nastala materija?
Pospeševalnik delcev je vreden več milijard dolarjev, Cernova nova pridobitev pa naj bi znanstvenikom omogočila boljši vpogled v nastanek materije. Poleg tega naj bi s pomočjo pospeševalnika odpravili nekatere sive lise v znanosti na tem področju.
Projekt je navdušil raziskovalce iz več kot 80 držav. Med sodelujočimi raziskovalci so tudi slovenski znanstveniki, čeprav Slovenija ni članica Cerna. Kljub temu pa sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani že od vsega začetka vključena v vse faze projekta – tako v razvoj, kot tudi v obdelavo velikih količin podatkov, ki jih bodo znanstveniki šele pridobivali v poskusih v pospeševalniku v Cernu.
Skeptiki poskusom nasprotujejo
Nekateri skeptiki se bojijo, da bi lahko pri poskusih v pospeševalniku nastale črne luknje, ki bi po njihovem mnenju lahko ogrozile planet. V Cernu so možnost tega pojava že izključili. Mikuž je povedal, da ''nekatere teorije res predvidevajo, da bi pri nekaterih pogojih lahko nastale črne luknje, ampak po teh istih teorijah bi črne luknje tudi hitro izhlapele.''
Kot je iz Švice še sporočil Mikuž, bodo ''pospeševalniki delovali do novembra oziroma do začetka decembra, ko je elektrika v Franciji sorazmerno poceni. Potem pa bodo pospeševalnike za nekaj mesecev zaustavili, da bodo pregledali in popravili tiste stvari, ki ne delujejo optimalno. Naslednje leto pa bodo spet začeli z obratovanjem, ki bo, upamo, vodilo do prvih odmevnih fizikalnih rezultatov.''
KOMENTARJI (291)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.