Nepošten in slab voditelj?

Leto dni po tem, ko je zaradi možganske kapi Ariela Šarona položaj predsednika izraelske vlade prevzel Ehud Olmert, javnomnenjske raziskave kažejo na njegovo veliko nepriljubljenost med Izraelci. Kar 77 odstotkov vprašanih je tako v raziskavi inštituta Dahaf izrazilo nezadovoljstvo z Olmertovim delom.

Z "zelo slabo oceno" je njegovo delo ocenilo 47 odstotkov vprašanih, 69 odstotkov jih meni, da nima vodstvenih sposobnosti, kar 60 odstotkov vprašanih pa dvomi v njegovo poštenost, kaže raziskava, ki jo je inštitut opravil med 420 ljudmi za televizijo Kneset. 80 odstotkov vprašanih meni, da pred odločitvijo za vojno v Libanonu niso bili upoštevani vsi elementi, medtem ko več kot polovica posredovanje podpira. Kar 45 odstotkov vprašanih pa je dejalo, da bi izboljšali mnenje o Olmertu, če bi s položaja obrambnega ministra odstavil Amirja Pereca.

Druge raziskave kažejo, da Olmert v primeru volitev v svoji stranki Kadima ne bi dobil niti nominacije za položaj premiera. Raziskava, ki jo je objavil izraelski radio in ki so jo izvedli med volivci Kadime, kaže, da bi v primeru volitev 49,3 odstotka članov Kadime za vodjo stranke želelo zunanjo ministrico Cipi Livni. Olmerta je podprlo le 8,7 odstotka vprašanih.

Politični analitiki in komentatorji se strinjajo, da ima Olmert za sabo slabo leto, razlikujejo pa se v oceni vzrokov. Abraham Diskin, profesor političnih znanosti na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, tako meni, da je nedvomno neuspešno Olmertovo leto večinoma posledica okoliščin in njegove podobe kot ne najbolj poštenega človeka, v prid pa mu je to, da se kljub pritiskom ni zlomil.

Pozitivno je, da se ni zlomil

Olmert je prevzel vodenje Kadime, potem ko je Šaron na današnji dan pred letom dni po možganski kapi in krvavitvah padel v komo, iz katere se še ni zbudil. Na parlamentarnih volitvah marca lani je nato Kadima zmagala.

Olmert je ob volilni zmagi za glavni cilj vlade postavil nadaljevanje Šaronove politike, to je umik Izraela oziroma judovskih naseljencev z velikega dela Zahodnega brega. A poletni spopad z libanonskim gibanjem Hezbolah in nadaljevanja raketnega obstreljevanja palestinskih skrajnežev z območja Gaze so sprožili nasprotovanje enostranskim dejanjem in kritike na račun Olmert. Ta je tako moral glavni cilj postaviti na hladno. Na upad priljubljenosti je Olmert naletel tudi zaradi korupcijskih škandalov visokih vladnih predstavnikov.

Izraelska vojska je popoldne z več kot desetimi oklepnimi vozili in nekaj buldožerji ter ob podpori helikopterjev vdrla v središče Ramale na Zahodnem bregu.

Slišati je bilo eksplozije in streljanje, medtem ko so buldožerji bližnje avtomobile odrivali z ulic. S streh so mladi Palestinci na izraelsko vojsko metali kamenje in kovinske smetnjake. Po odhodu izraelske vojske se je na ulicah zbralo na stotine Palestincev, ki so vzklikali protiizraelska gesla.

V vojaški operaciji so bili po podatkih bolnišnic ubiti štirje Palestinci, 20 je ranjenih. Izraelska vojske je sporočila le, da so v operaciji aretirali štiri "iskane Palestince".

Medpalestinsko nasilje ne pojenja

Z Zahodnega brega in območja Gaze so poročali tudi o novem medpalestinskem nasilju. Na Zahodnem bregu so neznanci ugrabili člana Hamasa, drugemu pa zažgali avtomobil. V begunskem taborišču Džebalija v Gazi je bil ubit član varnostnih sil Hamasa, ko so na njegovo vozilo streljali neznanci. Štirje ljudje so bili ranjeni. Hamas je za napad obtožil Abasovo gibanje Fatah, kar je slednje zanikalo. V bližnji Beit Lahiji pa je bil v medsebojnem obstreljevanju pripadnikov Hamasa in Fataha ubit član Fataha, 14 ljudi je ranjenih.

Nasilje je izbruhnilo tudi med pogrebom štirih pripadnikov Fataha, ki so bili ubiti v sredinem nasilju. Pri tem je bilo ranjenih pet ljudi.

Palestinski premier Ismail Hanija je zaradi vnovične okrepitve medpalestinskega nasilja medtem skrajšal turnejo v arabskih državah in se vrnil v Gazo.