Nemci pred zgodovinsko misijo

Nemški parlament je danes odobril napotitev kontingenta nemških marincev v Libanon, kar bo prva nemška vojaška misija na Bližnjem vzhodu po drugi svetovni vojni. Odločitev o napotitvi do 2400 nemških marincev, ki bodo v okviru okrepljene misije ZN (UNIFIL) patruljirali vzdolž libanonske obale, je podprlo 442 poslancev, 152 jih je bilo proti, pet se jih je glasovanja vzdržalo. Ustrezen sklep o napotitvi je 13. septembra že sprejela nemška vlada.

Nemški marinci bodo tako patruljirali vzdolž libanonske obale, kjer naj bi preprečili, da bi skrajno libanonsko gibanje Hezbolah tihotapilo orožje v državo. Nemške ladje naj bi pred libanonsko obalo prispele v začetku oktobra, njihov mandat pa bo trajal do 31. avgusta 2007.

Kot je pred današnjim glasovanjem dejala nemška kanclerka Angela Merkel, gre za zgodovinsko misijo. "To ni običajna misija, ta ima zgodovinski pomen. Vsakdo ve, da se je s ponovno združitvijo Nemčije povečala naša odgovornost v svetu," je pristavila Merklova. Po njenih besedah bi stabilizacija Libanona lahko odprla vrata bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu, ki bi lahko prispeval pri preprečevanju islamskega terorizma.

Nemško sodelovanje v misiji v Libanonu je v bundestagu izzvalo burne razprave. Opozicija je bila namreč prepričana, da bo sodelovanje v misiji ogrozilo naklonjenost, ki jo Nemčija uživa v regiji. Predstavniki vlade pa so trdili, da bo misija v Libanonu prispevala k stabilnosti v regiji ter okrepila vlogo Evrope kot graditelja miru na Bližnjem vzhodu.

Predstavnik misije UNIFIL je medtem potrdil, da se je število pripadnikov mirovnih sil na jugu Libanona povzpelo na 5000, s čimer je končana prva faza nameščanja, izpolnjen pa je tudi pogoj Izrael za umik z juga Libanona. V skladu z resolucijo VS ZN, ki je prinesla prekinitev ognja v Libanonu, naj bi se v državi namestilo 15.000 pripadnikov ZN ob 15.000 libanonskih vojakov.

Kot je že v torek napovedal načelnik generalštaba izraelske vojske, general Dan Haluc, namerava Izrael svoje zadnje vojake iz Libanona umakniti do konca tedna. Judovska država pa bo s tem izpolnila ključno zahtevo, ki so jo ob prekinitvi ognja v Libanonu 14. avgusta določili ZN.

Izraelske sile so bile v Libanonu, kjer je judovska država 12. julija po zajetju dveh vojakov s strani libanonskega gibanja Hezbolah sprožila silovito ofenzivo, navzoči več kot dva meseca. Spopadi s Hezbolahom in zračni napadi so v Libanonu trajali 34 dni, v njih pa je umrlo 1200 Libanoncev, večinoma civilistov, in 160 Izraelcev, večinoma vojakov.

Izrael je svoje sile iz Libanona začel počasi umikati po 14. avgustu. Ob tem je judovska država vztrajala, da umika svojih sil ne bo zaključila, dokler ne bodo mednarodne sile dovolj močne za prevzem nadzora nad mejo na jugu Libanona in dokler ne bodo Hezbolahu preprečile, da bi se oboroževal.