Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je še danes dejal, da naj Evropska unija Srbijo obravnava enako kot druge države Zahodnega Balkana, ki se želijo vključiti v EU. Jeremič je v današnjem govoru na mednarodni konferenci v Beogradu pojasnil, da Srbija v svoji zgodovini ni nikoli imela bolj proevropske administracije, kot je ta na čelu s predsednikom države Borisom Tadićem, in se ob tem vprašal, zakaj Srbija na poti v EU ne napreduje hitreje.

Do opozorila Vuka Jeremića prihaja dan po objavi poročila Evropske komisije o napredku Srbije na poti v EU. (Foto: Reuters)

Po njegovih ocenah EU Srbije ne obravnava enako kot druge čakajoče na članstvo z Zahodnega Balkana in od Beograda zahteva, da izpolni povsem drugačne standarde. Kot primer je navedel aretacijo nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki jo zahteva EU, pa čeprav po njegovih besedah ni trdnih dokazov, da se ta skriva v Srbiji.

Po trditvah Jeremića sedaj nekateri celo namigujejo, da je eden od pogojev za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU tudi srbsko priznanje neodvisnosti Kosova. "Prišel je čas, da damo jasno vedeti: Kar je preveč, je preveč," je poudaril. "Srbija se spopada s posebnimi izzivi, ki se jih vsi zavedamo. In namesto da bi nam pomagali, da te izzive izpolnimo, izgleda, da nam nekdo nenehno postavlja nove prepreke," je dodal.

Do opozorila Jeremića prihaja dan po objavi poročila Evropske komisije o napredku Srbije na poti v EU, v katerem piše, da lahko Srbija prihodnje leto postane kandidatka za članstvo v EU, če bo izpolnila pogoj "popolnega" sodelovanja s haaškim sodiščem.

Poročilo o napredovanju Srbije

Srbija lahko prihodnje leto postane kandidatka za članstvo v EU, če bo izpolnila pogoj popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem, izhaja iz poročila o napredku Srbije na poti v EU, ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija. "Po najboljšem scenariju bi Srbija status kandidatke lahko dobila leta 2009," je poudaril komisar za širitev Olli Rehn.

Pogoj za to oziroma na sploh za resen napredek Srbije na poti v EU je predvsem 'popolno sodelovanje' Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, predvsem glede najbolj iskanega haaškega obtoženca, nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića.

Ključna prelomnica je december, ko bo glavni haaški tožilec Serge Brammertz VS ZN predstavil poročilo o sodelovanju z Beogradom. Rehn je danes povedal, da EU nestrpno pričakuje to poročilo. Če bo ocena pozitivna, naj bi bila namreč Nizozemska pripravljena pristati na uveljavitev trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo. Srbija bo namreč morala za ta korak na poti v EU aretirati najbolj iskanega haaškega obtoženca, nekdanjega vojaškega vodjo bosanskih Srbov Ratka Mladića, ali počakati na poročilo glavnega haaškega tožilca Brammertza in upati, da bo pozitivno. Takšno je odločno stališče Nizozemske.