Nekdanji tunizijski samodržec Ben Ali obsojen na dosmrtno ječo

Tunizijsko sodišče je nekdanjega predsednika Zina al Abdina Ben Alija v odsotnosti obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Razlog je odgovornost za poboj številnih protestnikov med ljudsko vstajo v glavnem mestu Tunis in mestih Sousse, Nabeul, Bizerte in Zaghouan, ki so vodili v revolucijo arabska pomlad.

Nekdanji notranji minister Rafik Belhaj Kacem je dobil 15-letno kazen, vodja njegove varnostne Ben Alijeve službe Ali Seriati pa 20. Obtožbe zoper Ahmeda Friaa, ki je bil imenovan za notranjega ministra malo po padcu Ben Alijevega režima, pa so zavrgli.

Sodišče je kazni od 5 do 20 let zapora dosodilo približno 40 visokim predstavnikom nekdanjega režima.

Svojci žrtev so se na obsodbe odzvali z nezadovoljstvom. Po njihovem mnenju sta Seriati in Kacem dobila premile kazni, kritični pa so tudi do oprostilne sodbe za Friaa.

Kot je znano, se je upor nezadovoljnih množic v Tuniziji, ki je sprožil proteste tudi drugje v arabskem svetu, začel konec leta 2010, 14. januarja 2011 pa je Ben Ali z družino zbežal iz države in se zatekel v Savdsko Arabijo. Ta je doslej že dvakrat zavrnila zahtevo novih tunizijskih oblasti po izročitvi.

Nekdanji voditelj, ki je bil na čelu Tunizije kar 23 let, naj bi z ženo živel v Džedi in pisal spomine.

Dogajanje v Tuniziji, ki so ga sprožile visoke cene hrane in brezposelnost, se je hitro razširilo v druge države v regiji. Februarja je moral z oblasti oditi dolgoletni egiptovski predsednik Hosni Mubarak, poleti je padel režim Moamerja Gadafija v Libiji, medtem ko v Siriji upor proti režimu predsednika Bašarja al Asada še traja.

V nemirih v Tuniziji je po oceni ZN umrlo okoli 300 ljudi. 23. oktobra lani so bile v državi prve svobodne volitve, na njih pa so slavili zmerni islamisti, stranka Ennahda.