Trump: To je največji politični lov na čarovnice v ameriški zgodovini

Namestnik pravosodnega ministra ZDA Rod Rosenstein je presenetljivo uslišal zahteve demokratske manjšine v ameriškem kongresu in imenoval posebnega tožilca oziroma preiskovalca afere z ruskim vpletanjem v ameriške volitve na strani Donalda Trumpa in morebitnih povezav med Trumpovo kampanjo in Rusijo.

Rosenstein je imenoval nekdanjega direktorja FBI Roberta Muellerja in v sporočilu za javnost zapisal, da je v interesu javnosti preiskavo predal v roke neodvisni osebi. "Posebni preiskovalec je nujno potreben, da bo imela ameriška javnost lahko polno zaupanje v izid preiskave. Naša država temelji na vladavini prava in javnost mora vedeti, da vladni uradniki pošteno uveljavljajo zakone," je sporočil Rosenstein.

Predsednik ZDA Donald Trump, ki je predmet preiskave, je sporočil, da se bo končalo po njegovih prepričanjih. "Dosledna preiskava bo potrdila kar že vemo - ni bilo nobenih zvez med mojo kampanjo in tujo državo. To sem že velikokrat povedal. Veselim se hitrega zaključka te zadeve. Nikoli se ne bom prenehal boriti za ljudi in vprašanja, ki so najbolj pomembna za prihodnost naše države.''

Danes se je na imenovanje na Twitterju odzval tudi Trump. Zapisal je, da čeprav so se v kampanji Clintonove in v Obamovem mandatu dogajale nepravilnosti, niso imenovali posebnega tožilca. ''To je največji politični lov na čarovnice v ameriški zgodovini,'' je zapisal. 

Demokrati proti republikancem

Demokrati so zahtevali imenovanje posebnega tožilca za rusko afero potem, ko je Trump pretekli teden z mešanimi utemeljitvami odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, pozive pa so okrepili, ko sta Washington Post in New York Times objavila novici o Trumpovi izdaji zaupnih informacij ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in o tem, da je Trump skušal vplivati na Comeyja, da konča preiskavo ruske afere.

Republikanci so še v sredo ves dan trdili, da poseben tožilec ni potreben, ker je že veliko preiskav kongresnih odborov in FBI. Po novici o imenovanju Muellerja so se sprijaznili z usodo in nekdanjega direktorja FBI hvalili skupaj z demokrati. Bela hiša je bila ujeta povsem na levi nogi in Trump je bil ravno sredi pogovorov s kandidati za novega direktorja FBI.

Mueller je v kratki izjavi za javnost sporočil, da bo imenovanje sprejel. Sloves si je naredil skupaj s Comeyjem, ki je bil pri predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu namestnik pravosodnega ministra ZDA, sam pa direktor FBI. Oba sta zagrozila z odstopom, če bo vlada nadaljevala s spornim programom nadzora nad Američani v imenu vojne proti terorizmu. Bush mlajši je program ustavil.

"Namestnik pravosodnega ministra se je odločil, da moramo imeti posebnega preiskovalca, ali karkoli. Za to je imel pooblastila in odločitev je treba sprejeti, ne glede na to kaj si o njej misliš," je izjavil predsednik senatnega odbora za pravosodje republikanec Chuck Grassley.

"Podpiram imenovanje Muellerja in želim, da preiskava razkrije vsa dejstva," je dejal predsednik predstavniškega doma kongresa republikanec Paul Ryan, ki je nekaj ur prej trdil, da posebni preiskovalec ni potreben.

Vodja senatne večine republikanec Mitch McConnell je izjavil, da kaže, da se bo preiskava pač nadaljevala in dodal, da se bo nadaljevala tudi v senatnem odboru za obveščevalne zadeve. McConnell je doslej trdil, da je senatna preiskava skupaj s preiskavo FBI povsem dovolj.

Demokrati so zahtevali posebnega tožilca že nekaj tednov in so Rosensteinovo potezo seveda po vrsti pozdravljali. "Mueller je spoštovan in ima najvišjo integriteto. Posebni tožilec je prvi korak, vendar ne sme biti zadnji, ker bo Mueller še vedno pod poveljstvom vodstva Trumpovega pravosodnega ministrstva," je prihodnje težave, prepire in škandale napovedala voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi.

Session se je izločil iz preiskav

Pravosodni minister Jeff Sessions se je izločil iz vseh preiskav in odločitev glede ruske afere, ker je med zaslišanji pred potrditvijo na položaj "pozabil" priznati svoja srečanja z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom. Ta je v središču afere zaradi stikov z nekdanjim svetovalcem za nacionalno varnost Michaelom Flynnom zaradi katerega je Trump želel, da Comey konča preiskavo.

Ni še povsem jasno zakaj se je Sessionsov namestnik Rosenstein odločil za svojo potezo, vendar pa je znano, da ni bil najbolj zadovoljen, ko ga je Bela hiša uporabila kot pobudnika odpustitve Comeyja. Trump ga je vprašal, naj mu navede razlog zakaj bi odpustil Comeyja in Rosenstein je odvrnil, da zato, ker je presegel svoja pooblastila, ko je lani okregal Hillary Clinton zaradi njenega postopanja z elektronsko pošto. Trump ga je prosil naj mu to da na papir.

Cela Amerika se je potem smejala iz trditve, da je Trump odpustil Comeyja zaradi tega, ker je bil grd do Clintonove, saj je sam skozi predsedniško kampanjo lani zahteval, da se demokratko zapre.

Rosenstein naj bi potem od Bele hiše zahteval, da spremeni zgodbo ali pa bo odstopil. Trump je v intervjuju za NBC dejal, da bi Comeyja vsekakor odpustil tudi brez Rosensteinove utemeljitve. Pri tem se je ustrelil v nogo, ko je dejal, da je pri odločitvi upošteval tudi preiskavo ruske afere.

Za Trumpa je zgodba o ruskem vplivanju na ameriške volitve izmišljotina lažnih medijev in demokratov, ki ne zmorejo preboleti poraza. Trump ima svoj način delovanja, vendar pa se kot kaže ne zaveda, da preiskave, ki že poteka v ZDA ne more ustaviti brez posledic, ne glede na to, če sam trdi, da preiskava nima smisla in ne glede na to, če je predsednik.

Imenovanje Muellerja je za Trumpa dobra novica na vrhu gore slabih. Nekdanji direktor FBI v času vladanja Georga Busha mlajšega velja za poštenega in nepristranskega profesionalca in, če je celotna ruska afera le izmišljotina demokratov in medijev, potem se nima česa bati.

Clintonova kalvarija zaradi neodvisnega tožilca

Vendar pa je ustanova posebnega neodvisnega tožilca oziroma preiskovalca zelo nepredvidljiva zadeva, kot se je lahko prepričal nekdanji predsednik demokrat Bill Clinton. Zanj so posebnega tožilca imenovali za preiskavo zemljiških poslov v Arkansasu, končalo pa se je z laganjem o spolnem razmerju s pripravnico Monico Lewinsky in poskusom odstavitve oziroma impeachmentom leta 1999.

Posebni tožilec lahko skliče veliko poroto za obtožnice proti vsem članom Trumpove kampanje, prav tako proti članom administracije. Lahko zasliši kogar želi, med drugim tudi Trumpa, ki si bo moral sedaj poiskati odvetnika, kot si bodo morali vsi, ki jih bo zajela preiskava. Ameriški tožilci delujejo tako, da najprej ujamejo male ribe in z njihovo pomočjo gredo naprej proti velikim, vse do največje.

Posebni tožilec je zelo neprijeten za tiste, ki jih preiskuje zato, ker lahko med preiskavo odkrije kakšna druga kazniva dejanja in razširi preiskavo. Trump ima zelo pisano preteklost in vsak lahko ugiba ali bo preiskava zadela ob še kaj zanimivega.

"Skrbi me, ker ni nobenega nadzora nad posebnimi tožilci in lahko zlorabijo svoja pooblastila," je dejal newyorški republikanski kongresnik Peter King, ki takih skrbi ni imel v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je posebni tožilec po trditvah demokratov redno prekoračeval svoja pooblastila v preiskavah Clintona.

Trumpovo predsednikovanje po zmagi nad Hillary Clinton v uvodnih mesecih sedaj postaja zelo podobno tistemu Billa Clintona, ki se je utapljal v preiskavah in škandalih, vendar se je izvlekel in dokončal dva mandata.