Nekdanjega predsednika obsodili na 35 let zapora

Tunizija je v odsotnosti na 35-letno zaporno kazen obsodila njenega nekdanjega predsednika Zineja al Abinedineja Ben Alija in njegovo soprogo Lejlo Trabelsi. Plačati bosta morala tudi skoraj 66 milijonov dolarjev kazni. Ta obsodba ne vsebuje vseh zločinov, ki jih obsega obtožnica s 93 točkami, o preostalih pa se bo sodišče izreklo pozneje. Obsodba se nanaša le na krajo, nezakonito posest velike količine tuje valute in nakita, med drugim pa je bil odstavljeni predsednik obtožen tudi posesti mamil in orožja.

Razsodbo sodišča o preostalih dejanjih, ki mu jih očitajo v obtožnici, naj bi sodišče izreklo 30. junija. Njegovi odvetniki so med sojenjem zanikali, da bi ukazal streljanje na protestnike, ki so v začetku leta Ben Alija, ki je takrat še bil na položaju, prisilili, da je zapustil državo in se zatekel v Savdsko Arabijo. Dodali so tudi, da so ga s prevaro prisilili, da je odšel iz države.

V Riad naj bi namreč odpotoval skupaj s svojo družino, ki jo je želel zaščititi, nato pa je pripravljal, kot so dejali njegovi odvetniki, vrnitev v državo. A ta ni uspela, ker posadka, ki se je z letalom vrnila v domovino, ni upoštevala njegovih navodil in je tako ostal v Savdski Arabiji.

Ben Ali je bil na oblasti kar 23 let, v tem času pa sta si on in soproga skupaj z njunima družinama prilastila znatne poslovne deleže v več podjetjih in si tako pridobila veliko bogastvo.

Sicer je danes pred začetkom sojenje eden izmed petih Ben Alijevih odvetnikov Husni Bedži dejal, da bo sodišče zaprosil, naj sojenje preloži, s čimer bi pridobil čas, da nekdanjega predsednika prepriča, da se udeleži sodnega procesa.

Protesti v Tuniziji so izbruhnili decembra lani, a so se po državi razširili letos. Protestniki so zahtevali sestop Ben Alija. Od takrat je v državi nekakšno brezvladje, saj se oblasti, ki želijo vzpostaviti demokratičen sistem, ukvarjajo s povečanim kriminalom, velik problem pa je tudi politična nestabilnost. Vendar pa med ljudmi jeza do nekdanjega predsednika ni splahnela. Pripisujejo mu represijo in korupcijo. Velik napredek pa je njegov odhod prinesel medijem, ki so prvič po desetletjih državnega nadzora začutili svobodo in objavili večje število kritičnih člankov o "Družini", kakor imenujejo Ben Alijev družinski klan.