FOTO: Nebo Romneyju zaenkrat ni naklonjeno, kako bo z volivci?

Delegati republikanske stranke so v torek z enodnevno zamudo zaradi orkana Isaac na konvenciji v Tampi na Floridi potrdili Mitta Romneyja za svojega predsedniškega kandidata. Obenem so potrdili Paula Ryana za Romneyjevega podpredsedniškega kandidata in strankarsko platformo za naslednja štiri leta.

Takoj začeli z napadi na Obamo

Uvodni govori udeležencev na republikanski konvenciji so bili skoraj izključno namenjeni napadom na demokratskega predsednika Baracka Obamo in obljubam o svetlejši prihodnosti pod republikanskim predsednikom.

Soproga predsedniškega kandidata Ann Romney je bila edina, ki se je izognila napadom na Obamo in je govor posvetila ljubezni ter opisu svojega moža kot ljubečega, vztrajnega in potrpežljivega politika, ki ne bo odnehal, dokler ne bo Amerike popeljal v boljšo prihodnost. "Lahko mu zaupate. Rad ima Ameriko," je dejala med drugim.

Za njo je bil na vrsti vrhunec večera, to je bil govor guvernerja New Jerseyja Chrisa Christieja. Politik, ki je znan po tem, da nima dlake na jeziku. Dejal je, da Amerika potrebuje politike, ki bodo govorili resnico in ne bodo skušali vsem ugajati. Resnica je med drugim, da je Obama v štirih letih povečal javni dolg za 5000 milijard dolarjev, zato si ZDA ne morejo privoščiti novih štirih let Obame v Beli hiši.

Najbolj ostra je sicer bila guvernerka Južne Karoline Nikki Haley, ki je zvezno vlado pod Obamo opredelila kot največjo oviro gospodarskemu razvoju njene države in celotnih ZDA. Iz njenega govora je bilo razumeti, da Obama ne dela drugega kot zatira svobodno podjetništvo, zagovarja nezakonito priseljevanje in podpira volilne prevare z nasprotovanjem zahtevi po ustreznem identificiranju volivcev na voliščih.

Politična platforma republikancev med drugim poziva k podaljšanju leta 2001 in 2003 sprejetih davčnih olajšav za vse Američane, izraža nasprotovanje homoseksualnim porokam, obljublja preklic leta 2010 sprejete zdravstvene reforme in privatizacijo zdravstvenega zavarovanja za starejše (medicare), preklic novih regulacij Wall Streeta, nasprotuje posegom v pravico do orožja, izraža nasprotovanje nezakonitemu priseljevanju in nasprotuje splavu. Konvencijo so spremljali tudi protesti.

Platforma tudi kritizira Obamovo "šibko" politiko do Irana, Severne Koreje in Kitajske ter napoveduje povečanje porabe za vojsko.

Romneyju sive lase povzroča orkan Isaac

Nebo Romneyju doslej ni bilo naklonjeno, saj je tropska nevihta Isaac, ki je sedaj že prerasla v orkan, najprej preložila dejanski začetek konvencije s ponedeljka na torek, čeprav to na koncu ni bilo potrebno, saj se je Isaac pomikal proti severu daleč od zahodne obale Floride. V sredo pa bo trčil ob obalo Mehiškega zaliva pri New Orleansu prav na sedmo obletnico uničujočega orkana Katrina, kar bo konvenciji vzelo nekaj pozornosti ameriških televizij.

Še posebej nerodno bo, če bodo televizije hkrati prikazovale uničenje po nevihti oziroma orkanu in praznovanje republikancev v Tampi. "Demokrat" Isaac lahko poskrbi, da Romney ne bo dobil tradicionalnega skoka v javnomnenjski podpori, ki so ga predsedniški kandidati tradicionalno deležni po konvenciji.

Demokrati bodo imeli svoje praznovanje od ponedeljka do četrtka prihodnji teden v mestu Charlotte v Severni Karolini, kjer vreme ne bo problem.

Obama letos ni imel resnega protikandidata, Romney pa je prišel do nominacije republikancev skozi oster boj proti bolj konservativnim kandidatom, zaradi česar si je za podpredsedniškega kandidata izbral kongresnika iz Wisconsina Paula Ryana in s tem malce pozno poenotil bazo.

Kdo je Mitt Romney?

Romney se je rodil 12. marca 1947 v Detroitu, ameriški zvezni državi Michigan, kot najmlajši od štirih otrok matere gospodinje Lenore Romney in direktorja podjetja American Motors ter politika in guvernerja Michigana Georgea Romneyja.

Slednji ni mogel nikoli kandidirati za predsednika, ker se je rodil v mormonski koloniji v Mehiki, vendar pa ga je republikanski predsednik Richard Nixon imenoval za stanovanjskega ministra. George Romney je bil sicer republikanec, ki pa v stranki, kakršna je danes, ne bi našel prostora, ker bi bil preveč liberalen. To je uvodoma vplivalo tudi na sina.

Mitt Romney je odraščal v Detroitu, po šolanju, v času katerega se je udeleževal demonstracij proti nasprotnikom vojne v Vietnamu, pa je nekaj let delal kot mormonski misijonar v Franciji. Tudi v ZDA je imel pozneje nekaj vodilnih položajev v cerkvi, ki ji skupaj s soprogo redno namenjata deset odstotkov letnega dohodka.

Po vrnitvi iz Francije je uvodoma doživel hudo razočaranje, ker je njegova mladostna ljubezen Ann v času njegove odsotnosti hodila na zmenke z drugimi fanti, vendar pa sta se pomirila in pozneje poročila. V zakonu se je rodilo kar pet sinov, ki vsi sodelujejo v očetovi kampanji.

Romney je leta 1975 končal študij prava na Harvardu in se zaposlil pri skladu zasebnega kapitala Bain, kjer je bil uspešen, vendar mu je uspeh prinesel negativne politične posledice, saj sklad služi denar s prevzemanjem in tudi likvidacijo podjetij v težavah. V politiko je Romney vstopil leta 1994, ko je skušal v Massachusettsu spodnesti demokratskega zveznega senatorja Edwarda Kennedyja, a je pogorel.

Po uspešnem vodenju organizacijskega odbora zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju leta 2002 se je štiri leta pozneje vrnil v politiko z zmago na guvernerskih volitvah v Massachusettsu. Tam je vodil precej bolj liberalno politiko, kot jo zagovarja danes. Med drugim je podpisal zdravstveno reformo, ki jo je za model vzel Obama, medtem ko je danes odločen kritik Obamove reforme iz leta 2010.

Romneyjevo osebno premoženje je večje od 200 milijonov dolarjev. Tak osebni uspeh je v ameriški politiki pozitivna lastnost, vendar ima Romney nekaj težav, ker zavrača objavo davčnih napovedi v preteklih letih, del volivcev pa je nezadovoljnih, ker kljub bogastvu plačuje davek po nizki, le okrog 13-odstotni stopnji. V primeru zmage napoveduje politiko še nižjih davkov, kar mu prinaša finančno podporo premožnih rojakov.

Romney glede svojih političnih ukrepov v Beli hiši doslej ni bil konkreten, ampak napoveduje nizke davke ter proračunsko varčevanje, nova delovna mesta in splošno gospodarsko rast ter več denarja za vojsko, kar je značilno za vse republikance.

Malce bolj zmeren od kolegov je glede odnosa do splava in homoseksualcev. Splavu nasprotuje, a dovoljuje izjeme za primer posilstva, incesta ali ogroženosti življenja nosečnic. Homoseksualnim porokam nasprotuje, vendar je proti drugim vrstam diskriminacije.

Glede zunanje politike prav tako ni preveč konkreten. Napoveduje utrditev ameriškega ugleda v svetu, kar je leta 2008 delal že Obama. Predsednika najbolj kritizira glede politike do Izraela in Irana, vendar niti glede slednjega ne govori o morebitni vojni zaradi jedrskega programa nič konkretneje kot Obama.