Če bi o novem ameriškem predsedniku odločali Evropejci, bi bila tekma za Belo hišo končana že veliko pred volitvami. Kandidat demokratske stranke Barack Obama je namreč na stari celini navdušil in prepričal. Njegov govor v Berlinu, ki ga je spremljalo kar 200.000 ljudi, je le eden od dokazov za to.

Obami je v Berlinu prisluhnilo kar 200 tisoč ljudi. Govoril je o podiranju zidov. (Foto: Reuters)

Na drugi strani Atlantika pa stvari za prvega Afroameričana, ki je imel priložnost, da se prebije v Ovalno pisarno, niso potekale tako gladko. S protikandidatom, republikancem Johnom McCainom, sta se menjavala na vrhu lestvic priljubljenosti, a v mesecu pred volitvami dvoma o tem, komu je javno mnenje bolj naklonjeno, ni bilo več.

Obama je volivcem obljubljal "spremembe, v katere lahko verjamemo" in zagotavljal, da zmore preseči strankarske razprtije in združiti Američane. Vendar pa mu to niti znotraj lastne stranke ni povsem uspevalo. Boj za demokratsko nominacijo je bil napet in na trenutke celo umazan. Tistih, ki bi v Belo hišo raje poslali newyorško senatorko Hillary Clinton, pa Obami dolgo ni uspelo povsem prepričati. Nekateri analitiki celo menijo, da je naredil napako, ker je ni izbral za podpredsedniško kandidatko. Odločil se je za izkušenega senatorja Joeja Bidna, ki naj bi mu prinesel glasove srednjega razreda in dal kredibilnost v zunanji politiki.

Za zeleno Ameriko

Med najpogostejšimi očitki ZDA so bili, da premalo storijo za ustavitev globalnega segrevanja. Obama pa zeleno okolje postavlja med svoje prioritete. Zagotavlja, da bo pod njegovim vodstvom prva svetovna velesila postala prva tudi v globalnem boju proti podnebnim spremembam.

Obljublja tudi pomoč družinam srednjega razreda, ki najbolj občutijo rast cen, in reformo zdravstvenega sistema. Za otroke bi bilo zavarovanje obvezno, zavarovalnicam pa bi nekoliko pristrigel peruti. Splavu, eni od vedno vročih tem v ZDA, ne nasprotuje. Kot je dejal, ženskam zaupa, da se znajo same najbolje odločiti.

Še najbolj pa ga od večine ameriških politikov, tako demokratov kot republikancev, razlikuje odnos do vojne v Iraku: nasprotuje ji od samega začetka. Le da v zadnjem času proti njej nastopa veliko manj ostro.

(Foto: Reuters)

Od Oprah do "bestsellerjev"

"Amerika, to je naš trenutek. To je naš čas. Naš čas, da obrnemo hrbet politiki iz preteklosti. Naš čas, da se z novo energijo in novimi idejami soočimo z izzivi. Naš čas, da državo, ki jo ljubimo, popeljemo v novo smer." S temi besedami je Barack Obama naznanil svojo zmago v boju za demokratsko nominacijo.

Njegov vzpon med politične zvezde je bil strm. Vsega štiri leta je, odkar je kot senator prišel v Washington in nemudoma postal ljubljenec medijev. Poskušal se je tudi kot pisatelj; največji uspeh je dosegel z avtobiografijo Dreams of my father (Sanje mojega očeta), ki mu je prinesla celo grammyja za najboljši govorjeni album.

Podpira ga vrsta zvezdnikov, o čemer priča tudi nedeljski koncert pred inavguracijo. Med njegove najbolj goreče privržence pa spada kraljica pogovornih oddaj Oprah Winfrey. "Potrebujemo predsednika, ki nas bo združil. Vem, da je Barack Obama pravi," je dejala. Kandidaturo je napovedal v njeni oddaji.

Robert De Niro, Bruce Springsteen, Halle Berry, Scarlett Johannson, Jodie Foster, Tom Hanks, Will Smith … To je le nekaj iz dolge vrste hollywoodskih zvezdnikov, ki jih je temnopolti politik prepričal. "Le malo ljudi, ki sem jih v življenju poslušal, me je pripravilo do tega, da bi vstal in nekaj naredil. In s tem ga ne mislim žaliti," pa je navdušenje nad Obamo slikovito opisal igralec George Clooney.

Kdo je Barack Obama?

Obama s svojo materjo na fotografiji iz 60. let. (Foto: Reuters)

Barack Obama se je rodil 4. avgusta 1961 v Honoluluju. Njegov oče je Kenijec, mati pa je odraščala v Kansasu in se pozneje z družino preselila na Havaje. Tam je prva leta svojega otroštva preživljal tudi Obama. Ko je imel šest let, se je njegova mati drugič poročila, tokrat z Indonezijcem, in družina se je preselila v Džakarto.

Čez nekaj let se je vrnil na Havaje, živel je pri starih starših in obiskoval šolo. Leta 1983 je diplomiral na newyorški univerzi Columbia, osem let pozneje pa je na Harvardu zaključil še študij prava. Sredi devetdesetih je bil izvoljen v senat zvezne države Illinois, v začetku leta 2005 je zasedel svoj stolček v Washingtonu. Danes piše zgodovino kot prvi temnopolti predsednik ZDA.