'Povabilo Črni gori v Nato je tudi uspeh slovenskih prizadevanj'

"Dober dan, Igor. Dobrodošla, Črna gora," je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg pozdravil v črnogorščini in poudaril, da bosta s članstvom Črne gore v Natu tako Črna gora kot Nato varnejša. Hkrati je poudaril, da je "to zelo dober dan za Črno goro, Zahodni Balkan in celotno zavezništvo".

"To je velik dan za mojo državo. Verjamem, da ga je tudi pošteno zaslužila," pa je izpostavil zunanji minister Črne gore Igor Lukšić in dodal, da je to po neodvisnosti leta 2006 nov pomemben mejnik za državo. Prejeti vabilo v zavezništvo je po njegovih besedah "prava čast in privilegij". Črna gora tako odpira novo poglavje, kar je priznanje za njena velika prizadevanja.

"Seveda to ni konec poti. Pomembno delo je še treba opraviti," je opozoril Stoltenberg. Pri tem je izpostavil področje obrambnega prilagajanja in domače reforme, zlasti glede pravne države, ter zagotavljanje javne podpore članstvu Črne gore v Natu. Zavezništvo bo izvajanje teh nalog spremljalo v pristopnih pogajanjih in med ratifikacijskim procesom.

Lukšić je zatrdil, da bo njegova država še naprej enako vestno izpolnjevala svoje naloge kot doslej, in med njimi izpostavil tudi boj proti korupciji.

Stoltenberg pričakuje, da se bodo pristopna pogajanja začela kmalu in da bi lahko bila končana v začetku prihodnjega leta. Nato sledi proces ratifikacije v vseh 28 zaveznicah. Kako dolgo bo ves proces trajal, po njegovih besedah ni mogoče napovedati. Je pa ob tem spomnil, da je v primeru zadnje širitve z Albanijo in Hrvaško od vabila do vstopa trajalo eno leto. Ko bo pristopni proces končan, se bo Črna gora sicer lahko začela udeleževati Natovih sestankov, a brez volilnih pravic, je še pojasnil Stoltenberg.

Črni Gori čestital tudi Erjavec

Zunanji minister Karl Erjavec je Črni gori čestital za povabilo in ocenil, da je to tudi uspeh slovenskih prizadevanj, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Erjavec je spomnil, da je Slovenija v vlogi kontaktnega veleposlaništva Nata za Črno goro v letih od 2011 do 2014 iz prve roke videla napredek, ki ga je ta država dosegla na svoji poti k evro-atlantskim povezavam. Poleg tega je današnja odločitev pomembna tudi za širšo regijo Zahodnega Balkana. "Poleg krepitve stabilnosti v tej strateško pomembni regiji pošilja jasen signal BiH ter Makedoniji, da Natova vrata ostajajo odprta," je izpostavil. Slovenija bo zato še naprej zagovarjala politiko odprtih vrat kot zgodbo o uspehu zavezništva, ki se mora nadaljevati, dokler ne bodo vse države v regiji del naše povezave, je dodal.

Erjavec ni želel ugibati o tem, kdaj bi Črna gora lahko postala članica Nata. Pričakuje, da bo kmalu članica družine zveze Nato, o datumih pa ni želel govoriti. Ob dvodnevni razpravi zunanjih ministrov zveze Nata o slabih varnostnih razmerah v svetu je bilo vabilo Črni gori resnično zelo dobrodošla pozitivna novica, je še izpostavil.

Moskva: Rusija bo reagirala

Rusija je napovedala, da bo preučila razmere in se nato tudi odzvala. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pravi, da ne ve ničesar o ponovni vzpostavitvi stalnega posvetovanja med Nato in Rusijo, kar je napovedal Stoltenberg, in dodal, da Moskva sama ni nikoli ustavila dela v Svetu Nato-Rusija.

Vplivni ruski politik Aleksej Puškov pa je ocenil, da ima povabilo Črni gori z vidika Moskve prej politični kot vojaški pomen. "Članstvo Črne gore v Natu ne bo spremenilo strateškega ravnotežja, vendar pa kaže, da se širitev, ki jo pospešujejo ZDA, ne bo končala," je dejal.

Vabilo Črni gori ni uperjeno proti nikomur

Da bodo zunanji ministri zavezništva o vabilu Črni gori odločili najpozneje do decembra 2015, so določili na lanskem vrhu Nata v Walesu.

Zadnja širitev Nata se je zgodila leta 2009, ko sta se zavezništvu pridružili Albanija in Hrvaška, ki sta vabilo dobili leto prej na vrhu v Bukarešti. V širitvi leta 2004 je Nato dobil sedem novih članic - poleg Slovenije še Estonijo, Latvijo, Litvo, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo. Leta 1999 pa so se mu pridružile Madžarska, Češka in Poljska. "Natova politika odprtih vrat je velik uspeh (...) Natova vrata ostajajo odprta. Današnja odločitev je dokaz za to," je ob vabilu Črni gori večkrat izpostavil Stoltenberg.

Na vprašanje, ali bo vabilo Črni gori še zapletlo odnose z Rusijo, ki odločno nasprotuje članstvu države v Natu, je Stoltenberg odgovoril, da vabilo Črni gori ni uperjeno proti nikomur, a da pri tem preprosto ne gre za Rusijo, temveč za Črno goro in za Nato. "O članstvu Črne gore bo odločilo 28 članic Nata, nihče drug se nima pravice vpletati," je še izpostavil in ponovil, da ima vsaka država pravico sama odločati o svoji varnostni ureditvi.

To velja tudi za Gruzijo, ki je danes od zaveznic po Stoltenbergovih besedah dobila sveže potrjeno zavezanost močni podpori njenim prizadevanjem za članstvo v Natu.