Po pogajalskem maratonu začasni premier Papademos

Napoved o tem, da bo nova prehodna vlada narodne enotnosti v petek opoldne prisegla, je objavila grška nacionalna televizija. Vodenje vladnega kabineta so po štirih dnevih odlašanja zaupali nekdanjemu podpredsedniku ECB Lucasu Papademosu.

Tako se je po treh dnevih pogajanj zaključila politična drama v Grčiji. Papademos je za sodelovanje v vladi postavil dodatne pogoje. Kot poroča Reuters, si prizadeva za močnejšo pozicijo Nove demokracije in za možnost podaljšanja dobe vladanja prek sedaj veljavnega roka 19. februarja.

Papademos je v izjavi za medije poudaril, da si bo prizadeval za to, da bo Grčija čim hitreje prišla iz krize, sedaj pa je država po njegovih besedah na ključnem razpotju. Za rešitev je po njegovih besedah potrebna soudeležba vseh, dotaknil pa se je tudi perečega vprašanja o grškem članstvu v evroobmočju. "Grško članstvo v evrski skupini je garancija za monetarno stabilnost in sam menim, da bo naše članstvo v tej prestižni skupini navkljub sedanjim težavam pripomoglo k hitrejšemu in lažjemu prilagajanju drugih članic," je poudaril Papademos. Kdaj bodo razpisane predčasne volitve Papademos, ni nakazal.

Papademos, ki ga cenijo tako v evropskih prestolnicah kot tudi v finančnih krogih, je tako sprejel vodenje vlade, ki bo podpisala zadolžnico za 130 milijard evrov pomoči Grčiji še pred razpisom predčasnih volitev. Slovi kot nekarizmatična osebnost v sicer viharnem političnem prostoru v Grčiji, v dobro pa mu analitiki štejejo umirjenost in preudarnost, kar država v teh kriznih časih še bolj izrecno potrebuje.

Dogovor o imenovanju je v sredo propadel, ko se vodja manjše stranke Laos ni strinjal z imenovanjem Filipposa Petsalnikosa na premiersko mesto, saj naj bi bil idejno in politično preblizu odhajajočemu premierju Georgeu Papandreuju.

Grški politični vakuum

Predhodno je Papandreu potrdil, da nameravajo njegova socialistična stranka in konservativci sestaviti koalicijsko vlado, ki bo soglašala z zahtevami glede vračila evropskega mednarodnega paketa pomoči obubožani Grčiji. Če Grčija te pomoči ne prejme, ne bo mogla ubežati scenariju bankrota in izgona iz evrskega območja.

Kot kaže, so se pogajalske strani dogovorile glede glavnega pogoja in nujnostne naloge – ratifikacije zadnjega paketa 8 milijard evrov težke pomoči državi. Po pogojih dogovora bi morala Grčija izvesti vnovične zaostritve pri varčevanju, za ekonomsko poslušnost Evropi pa bi prejela denar in polovični odpis dolgov.

Premier Papandreu bi moral v sredo opoldne predati svoje delovne obveznosti nasledniku, po govoru pa se je odpravil na tristranska pogajanja strank Pasok, Nove demokracije in stranke Laos k predsedniku države. Slednja stran je pogajanja zaradi nestrinjanja z imeni kandidatov za premierja zapustila.

Kot je ob odhodu medijem sporočil predsednik stranke Laos Giorgios Karantzaferis, so v ozadju politike, krizi navkljub, strateške igre preigravanja in merjenja moči med premierjem Papandreujem in njegovim političnim tekmecem Antonisom Samarasom.

Kot možni nasledniki sedanjega premierja so se v Grčiji poleg Papademosa pojavili tudi nekdanji minister za pravosodje Filippos Petsalnikos, predsednik Evropskega sodišča Vassileios Skouris, profesor prava in nekdanji socialistični minister za delo Ioannis Koukiadis, evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros in grški predstavnik na IMF Panagiotis Romeliotis.

Evropski komisar za gospodarske razmere Olli Rehn je ob sedanjem zastoju pogajanj poudaril, da se morajo grški politiki prvenstveno dogovoriti o pogojih pomoči Grčiji še pred postavitvijo nove vlade. Samaras je v izjavi za javnost ta teden poudaril, da je načrt rešitve za Grčijo nujen in "neizbežen“, kljub temu pa ne vidi razloga, da bi se Grčija k strinjanju s pogoji morala pisno zavezati.

Grški javni dolg naj bi v prihodnjih dveh letih zrasel na skoraj 200 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je ocenila Evropska komisija v gospodarski napovedi, objavljeni danes v Bruslju. Grčiji po zadolženosti sledi Italija, ki ji je komisija za naslednje leto napovedala dolg v višini 120,5 odstotka BDP.

Komisija je Grčiji za letos napovedala javni dolg v višini 162,8 odstotka BDP, za naslednje leto v višini 198,3 odstotka BDP, za leto 2013 pa v višini 198,5 odstotka BDP. Tudi javnofinančni primanjkljaj Grčije naj bi bil večji, kot je bilo načrtovano. Letos naj bi znašal 8,9 odstotka BDP, naslednje leto sedem odstotkov, v letu 2013 pa 6,8 odstotka BDP.

Grčija pa se že sooča tudi z rekordno brezposelnostjo, kar 907.953 brezposelnih, med njimi kar 43,5 odstotka mladih oziroma dvakrat več kot leta 2008. Povprečna stopnja brezposelnosti v vseh 17 državah z evrom je avgusta znašala, skupaj s sezonskimi odstopanji, 10,1 odstotka, medtem ko je bila ta v Grčiji kar 18,4-odstotna.