El nino se pojavi vsaki dve do sedem let, po nekaterih podatkih pa tudi vsake tri do osem let. Zadnjič se je pojavil junija 2009 in trajal do maja 2010. El nino s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje. To pa so tisti razlogi, zaradi katerih se znanstveniki tako trudijo, da bi pojav lahko napovedali. Svetovna vremenoslovska organizacija (WMO) opozarja, da je vsaka ponovitev pojava različna in da zaradi vpliva drugih vremenskih dejavnikov njegovih posledic ne morejo natančno predvideti.
In zakaj predvidevajo, da bi se el nino lahko kmalu pojavil? Po podatkih WMO se je gladina Tihega oceana v juliju in avgustu segrela, kar je eden od pogojev za razvoj el nina. Drugi pogoji (zračni pritisk, vetrovi in oblačnost) pa se še niso razvili. Verjetnost, da se bo pojav razvil v septembru ali oktobru, je tako po podatkih WMO srednje visoka, če pa se bo, bo najverjetneje dokaj šibak, trajal pa naj bi do konca zime na severni polobli.
In kako pride do nastanka el nina? Tokovi segrete vode se z zahodnega dela Tihega oceana postopoma širijo na vzhodni del oceana in s seboj prinesejo vlažne zračne gmote ter s tem močan dež, ki v običajno bolj sušnih državah zahodnega dela Južne Amerike povzroči poplave in plazove. Sprememba v morskih tokovih pa državam na zahodu Tihega oceana prinese sušo. Ker so topli tokovi revnejši s hranili, upade količina rib ob zahodni obali Južne Amerike, kar negativno vpliva na tamkajšnji ribolov. Če gre za kratkotrajnejšo motnjo, potem je motena lokalna preskrba s hrano, kadar pa gre za dolgotrajnejšo motnjo, pa je močno okrnjena globalna trgovina z morsko hrano.
El nino se v manjših razsežnostih lahko pojavlja tudi v Atlantskem in Indijskem oceanu.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.