'Najtežji del v pogajanjih z EU slovenska blokada'

Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je na današnji novinarski konferenci na sedežu vlade zahvalila tako hrvaškim državljanom kot uradnikom EU zaradi petkove ocene Evropske komisije, da je Zagreb pripravljen skleniti pogajanja z Brusljem.

"Med težkimi časi v hrvaških pogajanjih bi rada izpostavila blokado pogajanj leta 2009, ko sem prišla na čelo vlade," je spomnila Kosorjeva. Kot je dodala, je takratna slovenska blokada vrste hrvaških pogajalskih poglavij grozila, da bodo pogajanja "ostala zamrznjena". "Ko smo uredili obmejni spor s Slovenijo, ko smo pokazali evropsko obnašanje pri iskanju rešitve in ko smo se uspeli dogovoriti, da bomo odprto vprašanje uredili na podlagi arbitražnega sporazuma, smo odprli vrata za nadaljevanje pogajanj," je izjavila Kosorjeva.

'Zasičenost EU s širitvijo'

Med drugimi težavami, ki niso šle v prid Hrvaški, je izpostavila tudi zasičenost EU s širitvijo, zaplete z lizbonsko pogodbo ter gospodarsko krizo. "V takšnih okoliščinah smo dosegli veliko," je izjavila premierka. Povedala je, da je bila vera v uspeh ključna za sklenitev pogajalskega dela, ki so ga dosegli kljub številnim kritikam in pritiskom.

Zahvalila se je tudi tistim, ki so jo ovirali

Izkoristila je priložnost, da bi se, kot je dejala, zahvalila tudi tistim na Hrvaškem, ki so ovirali vlado v pogajanjih in podcenjevali njene uspehe. Čeprav ni omenjala imen, je bilo očitno, da je imela v mislih tudi predsednika države Iva Josipovića, ki je pred kratkim dejal, da sklenitev pogajanj junija ne bo veliki dosežek vlade glede na to, da pogajanja trajajo že vrsto let.

Dejala je, da so Hrvaški pot proti EU obeležila številna merila, ki jih je morala Hrvaška kot prva država kandidatka izpolniti tako za odpiranje kot za zapiranje poglavij. Spomnila je, da je Hrvaška izpolnila 138 formalnih meril, skupaj s "podmerili" pa čez 400, ki so bili navezani na reforme.

"V ponedeljek bomo takoj nadaljevali delo, da bi dosegli vključitev 1. julija 2013, sicer pa čakamo na odločitev Evropskega sveta 23. in 24. junija, potem pa bomo pripravljali pristopno pogodbo," je dejala Kosorjeva. Dodala je, da bo sklenitev pogajanj najboljše in največje darilo ob 20. obletnici hrvaške samostojnosti.

Brez besed o volitvah

Kosorjeva danes ni želela odgovarjati na novinarska vprašanja o datumu parlamentarnih volitev na Hrvaškem ter je napovedala, da se bodo o tem pogovarjali v prihodnjih tednih.

Na prošnjo, naj komentira zahtevo svojega predhodnika na premierskem položaju Iva Sanderja, da ga avstrijske oblasti čim prej izročijo Hrvaški, je odgovorila, da je primer bivšega premierja v rokah neodvisnega pravosodja. "Hrvaška ni več enaka, kot je bila. Tega bi se vsi morali zavedati," je dodala Kosorjeva.

Zahvalila se je tako Barrosu kot komisarju za širitev Štefanu Füleju in madžarskem predsedstvu EU za podporo, pa tudi vsem hrvaškim državljanom, posebej pa hrvaškim vojakom, ki so se borili za neodvisnost države.