Najtežje jim je bilo povedati, kdo vse se ne bo nikoli več vrnil

Newtown je prihod novega leta letos praznoval skromno. Mesto žaluje za izgubljenimi otroškimi življenji, ljudje še vedno iščejo odgovor na vprašanje 'zakaj'.

A življenje se za tiste, ki so preživeli strelski pohod Adama Lanze, nadaljuje, danes bodo prvič po tragediji spet sedli v šolske klopi.

Med starši, ki bodo otroke v Newtownu danes poslali nazaj v šolo, je tudi David Connors. Oče 8-letnih trojčkov je povedal, da otroke mučijo nočne more, zdrznejo se ob vsakem glasnejšem zvoku, v objem staršev se zatečejo precej pogosteje kot pred streljanjem.

"Za nikogar ne bo lahko," je dejal Connors. "V resnici nihče ne ve, kako se spopasti s posledicami te tragedije," je še dodal.

A jasno je, da vrnitev v šolske klopi ne bo lahka ne za učence ne za zaposlene, ki so slišali ali videli, kako je strelec ustrelil 20 njihovih sošolcev, 6 učiteljev in na koncu sodil še sebi.

Sicer se ne vračajo v stavbo šole Sandy Hook, v kateri se je tragedija zgodila. Vse pristojne službe so ocenile, da bi bilo to za vpletene preveč travmatično. Precej velika je verjetnost, da bo ta šolska stavba ostala zaprta za vedno.

Kmalu po usodnem 14. decembru so zato številni delavci in prostovoljci preurejali opuščeno šolsko stavbo v bližnjem kraju. S šole Sandy Hook so prepeljali opremo in pohištvo ter tudi osebne stvari učencev.

Pouk se bo tako na novi šoli zares začel šele jutri, danes pa bo dan odprtih vrat, ko si bodo učenci lahko ogledali nove prostore in se privajali na novo okolje.

Nekateri so si sicer šolo ogledali že med prazniki. Na takšen ogled je svoje otroke odpeljal tudi Connors, ki je povedal, da so bili veseli, ko so v garderobi zagledali svoje nahrbtnike, všeč jim je tudi nova stavba.

A seveda nihče ne pričakuje, da bo prehod v nadaljevanje učnega procesa potekal, kot da se ne bi zgodilo nič. Obiskovalce je tako že v tem času na vratih najprej pozdravil policist, najeli so tudi psihologa, specializiranega za žalovanje.

Ta bo z nasveti pomagal tudi učiteljem, ki bodo v procesu žalovanja otrok odigrali zelo pomembno vlogo.

"Seveda se bomo trudili, da bo pouk potekal čim bolj normalno," je povedala šolska nadzornica Janet Robinson. "Vendar pa bo še posebej na začetku veliko časa za pogovor. Želimo, da se otroci spet povežejo med seboj in z učitelji," je še dodala.

Klinični psiholog Julian Ford z univerze Connecticut, ki je vse od streljanja svetoval družinam žrtev, sicer pravi, da je najbolj pomembno, da se tragičnemu dogodku ne podredi vse dogajanje na šoli, da pa se o njem tudi ne molči. "Situacij, ko se bodo otroci spomnili umrlih prijateljev in učiteljev, bo veliko. Nanje jih lahko spomni že kakšna beseda, kretnja, fotografija. Morda o tem ne bodo vedno glasno spregovorili, je pa pomembno, da jim na šoli dajo občutek varnosti in jim večkrat zagotovijo, da bo vse v redu," pravi.

"Vsak otrok je drugače reagiral na dogodek, zdaj, ko se vračajo v šolo, pa bo morda še najtežje njihovim staršem, ki jih je strah prav povsem ohromil," je še dejal Ford.

Connors pravi, da je bilo zanj najtežje otrokom razložiti, kdo vse je umrl in zakaj. "Marsikdo pravi, da je to pač nova realnost, da se moramo navaditi nanjo. Vendar je ta nova realnost grozljiva, zato jo mora vsak osmisliti sam zase," je prepričan.

20-letni Adam Lanza je strelski pohod na osnovni šoli izvedel z materinim orožjem. Za razliko od nekaterih drugih strelcev na ameriških šolah pred dejanjem motiva za pokol ni razkril. Odgovor na vprašanje "zakaj", je tako odnesel s seboj v grob.