Steve Jobs je bil ameriški računalničar in poslovnež, ki se je rodil 24. februarja 1955 v San Franciscu v ameriški zvezni državi Kalifornija materi samohranilki. Že teden po rojstvu pa ga je posvojil par iz bližnjega kraja Mountain View.
Steven Paul Jobs se je za elektroniko začel zanimati že pri desetih letih, ko je po pričevanju njegovih krušnih staršev v električno vtičnico potisnil železno sponko za lase in posledično doživel rahel električni šok. Zatem se je z družino iz San Francisca preselil v Palo Alto, saj je njegova družina želela biti bližje Silicijevi dolini, ki je takrat rasla s svetlobno hitrostjo.
Jobs je tam obiskoval srednjo šolo, njegovo zanimanje za informacijsko tehnologijo pa je še naprej raslo, zato se je po pouku redno udeleževal predavanj podjetja Hewlett-Packard. Ta predavanja pa so bila precej bolj pomembna, kot se zdi na prvi pogled, saj so Steva v Hewlettu kmalu zaposlili, med poletnim delom pa je tam spoznal Steva Wozniaka, ki je delil njegovo navdušenje nad tehnologijo.
Leta 1972 je Jobs končal srednjo šolo in se vpisal na univerzo Reed v Portlandu (država Oregon). Kljub temu da je študij prekinil že po prvem semestru, je še naprej obiskoval različna predavanja na univerzi, med drugim tudi tečaj kaligrafije. O tem je Steve pozneje povedal, da brez tega enega in edinega tečaja Mac računalniki ne bi imeli različnih tipografij ('fontov') in proporcionalno razmaknjenih znakov. V tem času je Steve spal na tleh pri prijateljih, denar je dobival z zbiranjem in vračanjem steklenic kokakole, na zastonjska kosila pa je hodil v bližnji tempelj Hare Krišne.
Jeseni leta 1974 se je Jobs vrnil v Kalifornijo in skupaj z Wozniakom obiskoval predavanja računalniškega kluba Homebrew. Kot tehnik se je zaposlil v podjetju Atari, ki je bilo že takrat znano po izdelavi računalniških iger, s to službo pa je želel Jobs prihraniti dovolj denarja za nekakšen spiritualni pobeg v Indijo, kamor je pozneje res odpotoval s prijateljem z univerze Reed in pozneje prvim Applovim uslužbencem Danielom Kottkejem. Očitno je Steve tam zares doživel nekakšno razsvetljenstvo, saj se je vrnil kot budist z obrito glavo. V tem času je prišel tudi v stik s halucinogenimi drogami, izkušnjo z LSD-jem pa je pozneje opisal kot eno izmed dveh ali treh najpomembnejših izkušenj v življenju. Po indijski avanturi se je vrnil k Atariju, kjer so mu naložili razvoj integriranega vezja za igro Breakout, kar pa Steva ni zanimalo. Skupaj z Wozniakom sta namreč dobila nalogo, da število čipov zmanjšata na minimum. To jima je uspelo tako dobro, da je bil končni izdelek tako tesen, da ga je bilo nemogoče serijsko izdelovati.
Leta 1976 pa je pri starosti 21 let skupaj s 26 let starim Wozniakom v garaži svojega družinskega doma ustanovil podjetje Apple Computer. Prvi računalnik, ki sta ga sestavila, se je imenoval Apple I. Leto pozneje pa sta predstavila Apple II, ki je dosegel velik uspeh. Apple se je tako povzpel na sam vrh podjetij v računalniški industriji.
Leta 1985 je Jobs zaradi nesoglasij v podjetju zapustil Apple in ustanovil podjetje NeXT Computer. Leto pozneje je skupaj z Edwinom Catmullom ustanovil podjetje Pixar. Gre za studio za računalniški risani film. Leto 1996 je Apple kupil NeXT, Jobs pa se je tako vrnil v domače podjetje. Leta 1997 je postal vodja uprave.
Jobs se je vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, in sicer kot najslabše plačan šef. Nekaj let je namreč delal za nominalno plačo en dolar letno. A ob tem je uspešno dobival nagrado za nagrado, ki so bile poplačilo za uspeh.
V zadnjih letih se je Jobs začel spopadati s hudimi zdravstvenimi težavami – zaradi raka na trebušni slinavki je leta 2004 prestal operacijo, leta 2009 so mu nato presadili jetra. Zaradi teh težav je v zadnjih sedmih letih trikrat šel na bolniško za daljše obdobje, nazadnje januarja letos. Odsotnost je prekinil le marca za predstavitev tablice iPad 2 in junija ob predstavitvi storitve Icloud.
Jobs je v pismu upravnemu odboru in celotni Applovi skupnosti ob najavi odstopa zapisal, da je vedno pravil, da jih bo, če bo prišel dan, ko ne bo mogel več izpolnjevati dolžnosti oziroma nalog glavnega izvršnega direktorja Appla, sam prvi obvestil o tem. "Žal je ta dan zdaj prišel," je zapisal mož, ki je postal prepoznaven tudi po načinu oblačenja – na javnih dogodkih je namreč nastopal oblečen v modre kavbojke in črn puli ter obut v superge.
Pri tem je izrazil željo, da bi v prihodnje v podjetju deloval kot predsednik upravnega odbora in da bi ga na položaju glavnega izvršnega direktorja nasledil Tim Cook, ki je že doslej med zdravniškimi odsotnostmi Jobsa kot vršilec dolžnosti skrbel za tekoče vodenje poslov. Cook je v Applu že od leta 1998 in je Jobsa nadomeščal že pri prejšnjih daljših bolniških odsotnostih. Oba omenjena predloga Jobsa ob odstopu sta se uresničila.
Ob vsem tem je bil Jobs prepričan, da se Apple nahaja pred svojimi najbolj svetlimi in inovativnimi dnevi, in veselil se je svojega sodelovanja pri tem v novi vlogi.
"Nobenega razloga ni, da ne bi sledil svojemu srcu"
Na svetu obstajajo ljudje, ki so revolucionirali eno stvar. Steve Jobs jih je revolucioniral več: računalništvo, telekomunikacije, glasbo in filme. Z njegovim odhodom se je končala ena najbolj uspešnih karier poslovnega sveta.
Leta 2005 je imel Jobs na ameriški univerzi Stanford slaven govor, v katerem je priznal, da ni nikoli diplomiral, nato pa povedal tri zgodbe iz svojega življenja – o povezovanju točk, o ljubezni in izgubi ter o smrti. Prva zgodba je govorila o njegovem otroštvu in kako ga je pot pripeljala do predavanj o kaligrafiji. "Seveda je bilo nemogoče povezati točke v prihodnost, ko sem bil še na kolidžu, bilo pa je zelo zelo jasno ozreti se nazaj 10 let pozneje. Ne moreš povezati točk, če gledaš naprej v prihodnost. Povežeš jih lahko šele, ko se ozreš nazaj. Zato moraš zaupati, da se bodo točke nekako povezale v prihodnosti. Moraš zaupati nečemu: svojemu občutku, svoji usodi, svojemu življenju, svoji karmi – čemur koli," je dejal.
Druga zgodba govori o začetkih v garaži, ko je Apple v desetih letih zrasel v dve milijardi dolarjev vredno podjetje z več kot 4.000 zaposlenimi. Ko so ga odpustili, je preživljal težke čase, potem pa je bil prepričan, da je to ena najboljših stvari, ki so se mu zgodile v življenju. "Včasih vas bo življenje udarilo v glavo s kosom opeke. Ampak ne izgubite vere. Prepričan sem, da je bila edina reč, ki me je gnala naprej, to, da sem užival pri tem, kar sem počel," je povedal. V tretji zgodbi je pripovedoval, kako je izvedel za svojo bolezen. "Pri 17 letih sem prebral nekaj približno takega: Če živiš vsak dan, kot da je tvoj zadnji, boš nekega dne najverjetneje imel prav. To je naredilo vtis name in od takrat dalje, zadnjih 33 let, se vsako jutro pogledam v ogledalo in vprašam: Če bi bil danes zadnji dan mojega življenja, ali bi storil kar koli od tega, kar nameravam početi danes? In kadar koli je moj odgovor ne preveč dni zapored, vem, da moram nekaj spremeniti." Preberite še: Po boju z rakom na trebušni slinavki je v starosti 56 let umrl Steve Jobs, dolgoletni direktor računalniškega podjetja Apple; in o tem, kaj je Steve Jobs v življenju dosegel.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.