Finančni ministri držav v območju evra bodo v Luksemburgu poskušali preseči nesoglasja glede pomoči Grčiji in sprejeti odločitve, ki bodo državo rešile pred bankrotom, območje evra pa pred širitvijo krize. Po spremembi stališča Nemčije v zadnjih dneh se zdi rešitev bliže kot na zadnjem zasedanju evroskupine minuli torek.
Po pričakovanju naj bi potrdili, da bo naslednji, 12 milijard evrov vreden obrok posojil Grčiji v sklopu lani dogovorjene pomoči izplačan v začetku julija. Poleg tega bodo finančni ministri držav v območju evra razpravljali o vsebini in pogojih za drugi sveženj pomoči Grčiji, a za zdaj ni jasno, ali bodo sprejete tudi odločitve o tem.
Grki obljubljajo izpolnitev zavez
Novi grški finančni minister Evangelos Venizelos pa je ob prihodu na zasedanje evroskupine danes obljubil, da bo Grčija izpolnila svoje zaveze za ureditev javnih financ. Minister je potrdil trdno zavezanost grške vlade in trdno voljo grškega ljudstva, da izvedejo program varčevalnih ukrepov, za katere se je država dogovorila z EU in IMF v zameno za nadaljnjo finančno pomoč.
K izvedbi potrebnih varčevalnih ukrepov je ta teden Grčijo odločno pozvala Evropska komisija. Šef komisije Jose Manuel Barroso je opozoril, da je prvi pogoj za uspeh pomoči Grčiji to, da si jo država sploh želi in da izvede dogovorjene varčevalne ukrepe.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je pred zasedanjem povedal, da si bodo prizadevali za dogovor o izplačilu naslednjega obroka posojil Grčiji, a opozoril, da je ključno to, kar se dogaja v Atenah, ne v Luksemburgu.
"Grčija mora izpolniti pogoje, potrebne za izplačilo naslednjega obroka posojil," je poudaril nemški minister in dodal, da bo nato svoje prispevala tudi Evropa. Pri tem je izpostavil, da bremena ne smejo nositi samo evropski davkoplačevalci.
Juncker svari pred 'igro z ognjem'
Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je dejal, da se Nemčija s svojim predlogom za Grčijo, ki vključuje tudi zasebne investitorje, "igra z ognjem". Po njegovem mnenju bi tako bonitetnim agencijam poslali napačen signal. Agencije bi namreč lahko ugotovile, da Grčija ni več sposobna odplačevati svojih obveznosti, to pa bi lahko vplivalo tudi na bonitetne ocene drugih držav v evroobmočju.
Po njegovem mnenju se je treba z grško krizo spoprijeti na pravi način, saj bi lahko v nasprotnem primeru zajela še Portugalsko in Irsko, ki sta se ravno tako znašli v finančnih težavah, pozneje pa tudi Belgijo, Italijo, morda celo Španijo.
Nemška kanclerka Angela Merkel je namreč včeraj predlagala, da se v reševanje grške krize vključi tudi zasebne upnike, za katere ni zavezujoče pravne podlage, pri tem pa je podarila, da je treba breme porazdeliti pravično. Juncker svari, da je ta predlog vezan predvsem na stanje v nemški politiki.
V ECB in Evropski komisiji se sicer zavzemajo za to, da bi banke prostovoljno zamenjale dolžniške instrumente, ki jim kmalu poteče ročnost, za nove z daljšo ročnostjo. Cilj evroskupine, ki se je bo udeležil tudi slovenski minister Franc Križanič, je doseči odločitve glede Grčije pred ponedeljkovim odprtjem finančnih trgov.
Kdaj pogajanja o novem svežnju?
Evropska komisija jih je napovedala šele za 11. julij, a Francija in Nemčija sta v petek povedali, da želita jasen dogovor o tem čim prej, že na vrhu EU prihodnji teden. Dogovor doslej ni bil mogoč, saj sta bili Nemčija in Evropska centralna banka vsaka na svojem bregu. A danes se zdi precej bliže kot pred dnevi, saj je Nemčija spremenila stališče.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.