Najljubši zajtrk nacističnega diktatorja – kruh z marmelado

Britanski nacionalni arhiv je objavil do zdaj zaupne dokumente o diktatorju Adolfu Hitlerju, ki so jih dobili od 19-letnega avstrijskega dezerterja, imenovanega kot SS Schuetze Obernigg. Ta je med drugim povedal, da je bil diktator paranoičen, da ni prenesel občutka, da ga nekdo opazuje, in da je med sestanki pogosto izgubil živce.

“V stikih z ljudmi je prijazen, med sestanki pa je nagnjen k temu, da kriči in udarja po mizi,” je zapisal Obernigg, ki naj bi živel v Hitlerjevi rezidenci v bavarskih Alpah med letoma 1943 in 1944.

Povedal je tudi nekaj stvari o Hitlerjevi vsakodnevni rutini. Po njegovih besedah je imel neusmiljeni diktator malce obrnjen bioritem. Spat je hodil pozno ponoči, navadno okrog 4. ure zjutraj, vstajal pa je ob 10. uri. Kmalu za tem si je zaželel zajtrk, običajno kruh z marmelado in kavo. Gosti, med njimi tudi firerjev zdravnik, so začeli prihajati popoldne. Ko so odšli, je začel delati in spet delal do poznih ur.

“Hitler ni prenesel občutka, da je opazovan. Njegovi stražarji so zato imeli navodila, naj ga imajo na očeh, vendar naj sami ostajajo neopazni,” je glede na objavljene dokumente zapisal Obernigg.

Skrivališče v avstrijskih Alpah

Nacionalni arhiv je medtem izdal še drugi sklop dokumentov, ki dokazuje, da so bile zavezniške sile globoko zaskrbljene glede domnev, da v avstrijskih Alpah obstaja skrivališče, kamor bi se Hitler zatekel po koncu vojne in od koder bi poskusil še zadnjič udariti.

V skrivališču bi lahko po podatkih varnostnih služb iz let 1944-45 uskladiščili dovolj hrane in orožja za tudi do 60.000 "nacističnih fanatikov", kot so jih poimenovali obveščevalci. Preskrbljeni bi bili za dve leti.

Eno poročilo, datirano 7. aprila 1945, govori celo o tem, da naj bi Nemci načrtovali preselitev od 300 do 400 tisoč tujih zapornikov v bunker.

In medtem ko vsi ti dokumenti jasno kažejo, da so bile zavezniške sile povsem prepričane o obstoju omenjenega skrivališča, zgodovinarji pravijo, da gre za mit. “Obstajali so jasni dokazi, da se bo nacistični režim boril do samega konca,” je povedal zgodovinar iz arhiva, kjer so objavili dokumente, Mark Dunton. “Zavezniki so sestavljali koščke različnih poročil o skladiščenju hrane, orožja in goriva na tem območju. Lahko bi rekli, da so sešteli dve in dve ter dobili pet.”