'Najboljša tehnologija na svetu v rokah naftne industrije'

Britanska naftna družba BP nadaljuje s prizadevanji za ustavitev iztekanja nafte v Mehiškem zalivu, vendar pa po petih neuspešnih poskusih postaja vse bolj verjetno, da bo nafta iztekala še vse do avgusta, ko bodo izkopali eno oziroma dve rezervni vrtini.

Po ocenah strokovnjakov in ameriške vlade se bo do 1. avgusta v morje Mehiškega zaliva izteklo med 193 in 401 milijonov litrov nafte, kar bo še povečalo že tako ali tako največjo tovrstno okoljsko katastrofo v zgodovini ZDA, ki povzroča tudi hudo gospodarsko škodo in pa politično škodo za predsednika ZDA Baracka Obamo.

Iztekanje se lahko še poveča

BP sedaj skuša odrezati počeno cev na preprečevalniku izbruha, to je napravi nad vrtino, ki 20. aprila ob eksploziji naftne ploščadi Deepwater Horizon ni opravila svojega dela. Na cev bodo potem skušali namestiti nov ventil, skozi katerega bo napeljana cev v tanker, ki bo na površju zbiral iztekajočo nafto.

Vendar pa menda ventil tudi v najboljšem primeru ne bo popolnoma zaprl iztekanja. V najslabšem primeru se bo iztekanje nafte povečalo za 20 odstotkov, če BP ne bo uspelo namestiti ventila in bodo imeli odrezano cev. Trenutno izteka na dan med 2 do 3 milijona litrov nafte.

'Najboljša tehnologija na svetu je v rokah naftne industrije'

Načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske admiral Mike Mullen je danes za televizijo ABC naravnost priznal, da vojska nima na voljo tako dobrih tehnoloških zmogljivosti kot BP. S tem je odgovoril na vprašanje, zakaj vlada oziroma vojska ne prevzameta prizadevanja za ustavitev iztekanje nafte. "Najboljša tehnologija na svetu je v rokah naftne industrije," je nemoč vlade priznal Mullen.

Naftni madeži tudi pod vodno gladino

Naftni madež na površini Mehiškega zaliva je dosegel obalo otokov ob Louisiani in zamaščene ptice so že vsakdanji pojav. Vendar pa poleg madeža na površju morje ogrožajo tudi podvodni madeži. Znanstveniki z ameriških univerz trdijo, da so opazili več takšnih madežev do 100 metrov pod gladino, ki so veliki po več kilometrov.

Ti podvodni madeži ogrožajo življenje v vodi, od kitov pa vse do planktona. Ameriška tiskovna agencija AP navaja besede znanstvenika z državne univerze Louisiane Jamesa Cowana, da imajo dovolj dokazov iz različnih virov o obstoju podvodnih madežev. Vendar pa je generalni direktor BP Tony Hayward to odločno zanikal. Povedal je, da je nafta za polovico lažja od vode in bo vedno šla na površje.

Velika neznanka so tudi okoljske posledice zaradi kemičnih razprševalcev nafte, ki jih BP brizga na dnu v vrtino. Doslej so spustili v morje okrog 3,5 milijona litrov teh snovi. Nafto napadajo tudi mikrobi, ki se zaradi velikih količin nafte zelo razmnožujejo in potem v morju zadušijo ostalo življenje. V torek se poleg tega uradno začenja letošnja orkanska sezona, ki bo po napovedih znanstvenikov hujša od lanske. Močan veter bo naftne madeže z valovi pognal daleč naokoli po morju in tudi daleč na kopno.

Katastrofalne posledice tudi za gospodarstvo

Doslej najhujša naftna katastrofa v Mehiškem zalivu se je zgodila leta 1979, ko je ob polotoku Jukatan razneslo mehiško naftno ploščad Ixtoc I. Takrat se je v morje izteklo 530 milijonov litrov nafte, vendar pa je bila vrtina v plitkih vodah, kar je obseg nesreče nekoliko omejilo. Vrtina BP je 1500 metrov globoko in nafta gre na vse konce.

Naftni madeži se sedaj približujejo tudi obali Alabame. Države ob Mehiškem zalivu si močno prizadevajo za omejitev posledic katastrofe. Rastejo šotorska naselja za ljudi, ki že ali pa še bodo odstranjevali madeže ob obali in na morju. Mississippi, Alabama in Florida sicer vabijo turiste na svoje plaže, ki jih nafta še ni dosegla, in turistična industrija ustrezno spušča cene.

Danes se je uradno začela letošnja kopalna sezona z odprtjem plaž in kopališč, vendar bo ta v zalivu klavrna. Hudo je tudi ribičem. Zvezna vlada je za ribarjenje zaprla 25 odstotkov morja v Mehiškem zalivu, kar bo imelo hude posledice za 6,5 milijarde dolarjev na leto vredno industrijo.

Posledice so hude tudi za glavnega krivca nesreče, podjetja BP, ki je doslej porabilo že milijardo dolarjev za poskuse zamašitve luknje na dnu morja in plačilo odškodnin. Na borzi je šlo zaradi pocenitve vrednosti delnic BP doslej v nič okoli 42 milijard dolarjev.