Naj varčujejo le tisti, ki že zdaj nimajo?

Več kot 8000 italijanskih županov je danes po vsej državi protestiralo proti varčevalnemu paketu, ki so ga poslanci potrdili v sredo zvečer. Mnogi so za nekaj časa zaprli občinske stavbe in vodenje mesta predali lokalnim predstavnikom vlade, da bi tako simbolično prikazali učinke varčevanja.

Rimski župan Gianni Alemanno je slikovito pojasnil, da se zna zgoditi, da bodo meščani ostali brez tramvaja in mestnega avtobusa ali pa bodo morali za vozovnice plačevati vsaj dvakrat toliko kot danes.

Župan Benetk Giorgio Orsoni je potožil, da bo zaradi krčenja sredstev, ki ga predvideva varčevalni paket, vsak Benečan ob za 327 evrov storitev.

Varčevalni paket, ki skupaj predvideva za slabih 55 milijard evrov finančnih učinkov do leta 2013, bo občinam, pokrajinam in deželam v tem obdobju proračune skrčil za nekaj več kot devet milijard evrov. Poleg tega namerava vlada s spremembami ustave odpraviti pokrajine, ki predstavljajo vezni člen med občinami in deželami. A vprašanje je, koliko je predlog sploh uresničljiv, saj zahteva dvakratno glasovanje tako v senatu kot poslanski zbornici, pa čeprav ima vlada v obeh domovih večino.

Plat zvona bijejo tudi v največjem industrijskem združenju v državi Confindustrii. Gospodarstvo bo po njihovih izračunih letos zabeležilo 0,7-odstotno rast, kar je za 0,2 odstotne točke manj od prvotnih napovedi, prihodnje leto pa 0,2-odstotno, namesto 1,1-odstotno. Kot glavni razlog za upočasnitev rasti navajajo šok terapijo varčevalnega paketa.

Po izračunih ekonomistov industrijskega združenja naj bi varčevalni paket negativno vplival tudi na blaginjo državljanov. K izgubljenemu desetletju – Italija v zadnjih desetih letih pravzaprav ni zabeležila gospodarske rasti – bo paket dodal še tri leta stagnacije, pravijo in pojasnjujejo, da bo bruto domači proizvod na prebivalca prihodnje leto na ravni leta 1997.

Opozarjajo tudi, da se bo davčni primež zaradi višjih davčnih obveznosti, ki jih predvideva varčevalni paket, z letošnjih 42,8 odstotka prihodnje leto zvišal na rekordnih 44,1 odstotka. Doslej je davčni primež rekordnih 43,7 odstotka dosegel leta 1997.

Ali so se tudi poslanci v teh kriznih časih vsaj simbolično odpovedali kakšnemu privilegiju?

Za zdaj ne. Šele v naslednjem mandatu, predvidoma čez dve leti, naj bi začeli poslanske plače usklajevati z evropskim povprečjem. Trenutno italijanski poslanci in senatorji dobivajo okoli 13 tisoč evrov na mesec, k čemur je treba prišteti še številne ugodnosti. Parlamentarcev je kar 945. Čeprav so med pripravami varčevalnih ukrepov omenjali tudi zmanjšanje tega števila, bo treba najprej spremeniti ustavo, kar bo trajalo najmanj dobro leto. Tudi zato je eden od poslancev hitro postal tarča razjarjenih protestnikov pred parlamentom.