Predsednik vlade Miro Cerar je danes objavil, da je voditeljem članic Evropske unije predlagal, da bi za zajezitev toka migrantov ob pomoči Grčiji pri vzpostavljanju nadzora na zunanji meji EU pomagali tudi Makedoniji, da bi prestregla dodatne nezakonite migracije. To bi preprečilo tudi morebitne konflikte med državami v regiji, je opozoril Cerar.
Premier je kolege voditelje članic EU ob tem znova pozval k iskanju skupne evropske rešitve za problem begunske in migrantske krize, "a ne le v besedah, tudi dejanjih". "Na robu Evrope čakajo milijoni različnih migrantov, od Afganistana, Iraka in Sirije do Alžirije in Maroka," je bil dramatičen premier. Opozoril je, da če se bo kriza reševala na način, kot se kaže zdaj, s povečevanjem nadzora na mejah od severa proti jugu, bo zagotovo prihajalo do trenj, zlasti med državami v regiji Zahodnega Balkana. Zato bi bilo po njegovem mnenju pametno uvesti "drugo linijo zaščite" na meji z Makedonijo, kjer bi ustavili vse tiste nezakonite migrante, ki jih ne bi na grških zunanjih mejah. Na ta način bi uspešno preprečili tudi napetosti v regiji zaradi beguncev.
Cerar je tudi zaradi tega dejstva optimističen, da bodo voditelji članic EU njegovemu predlogu prisluhnili. Če rešitev ne bo, je Slovenija pripravljena, da ne bo postala "žep za migrante", tudi s "tehničnimi ovirami" na meji s Hrvaško, je zatrdil premier.
'Z žico Slovenija pokazala, da misli resno'
Znova je branil odločitev za postavitev rezilne žice na mejo, saj je Slovenija na ta način tudi pokazala, da "mislimo resno". Spomnil je, da je v Slovenijo na dan prihajalo tudi po 10.000 beguncev in migrantov, da jih je Hrvaška spuščala tudi nenapovedano, sredi noči, preko rek in polj, povsem nenadzorovano. "Tehnična sredstva" bodo zdaj pomagala pri usmerjanju beguncev na nadzorne točke, je zatrdil premier.
Cerar si srčno želi, da bi žico lahko umaknili
Spomnil je še, da Slovenija ni zaprla meje za begunce in da še zdaj dnevno dobivamo okoli 3000 beguncev in migrantov. Le zaradi policistov in prostovoljcev prebivalstvo tega ne čuti močneje, je dejal Cerar in zatrdil, da si srčno želi, da bi žico lahko umaknili, a da za zdaj položaj tega ne omogoča.
Domino efekt
Zatrdil je, da če bodo države severno od Slovenije začele uvajati določene strožje ukrepe za nadzor na meji, bo sorazmerno enake ukrepe na meji s Hrvaško uvedla tudi Slovenija. To bo sicer sprožilo "domino efekt" v regiji, kar bo slabo, je še dejal Cerar in opozoril, da države Zahodnega Balkana "niso tako stabilne, kot bi si želeli". Zato je tudi predlagal omenjeni načrt za okrepitev pomoči tako Grčiji kot predvsem Makedoniji za nadzor meje.
Zagotovil je tudi, da bo kot predsednik slovenske vlade storil vse, da zaščiti slovenske državljane in da ne bo dopustil, da bi Slovenija postala žep za begunce, saj da jih bo ob takem toku v nekaj tednih v državi za četrtino prebivalstva in bodo težko obvladljivi. "Si pa želim evropske rešitve," je še dejal premier Cerar.
Notranja ministrica odločno proti skupnemu nadzoru
Sodelovanje z Avstrijo po besedah ministrice za zdaj dobro poteka, zato ne prihaja do zastajanja migrantov na našem ozemlju. "Če pa bo prišlo do enostranskih odločitev Avstrije in Nemčije, se bo Slovenija temu primerno ustrezno odzvala in ukrepala," je napovedala Györkös Žnidarjeva.
Pogovori o skupnem nadzoru Slovenije, Avstrije in Nemčije na naši južni meji po njenih zagotovilih ne potekajo, saj je to možnost zavrnila. Kar naj bi Slovenija po tem potencialnem sporazumu izvajala, mora namreč po njenem mnenju izvajati Hrvaška na svojih mejah.
Po njenih besedah je govora o dveh različnih zadevah, in sicer o skupni registraciji na naši meji ter o ukrepih Avstrije. Spomnila je, da se v teh dneh migracijske politike držav dnevno spreminjajo, zato Slovenija intenzivno sodeluje v bilateralnih dogovarjanjih z državami, prevzema pa tudi aktivno vlogo pri predlaganju ukrepov, ki so nujni za to, da "pridemo do položaja, da bo stanje migracij na zahodno balkanski poti obvladan".
Zato je bil tudi premier Miro Cerar na obisku pri nemški kanclerki Angeli Merkel, je dejala ministrica. V kratkem bo Cerar po njenih besedah svojim kolegom tudi poslal pismo, v katerem bo izrecno predlagal, da je med drugim treba začeti z nadzorom migracijskega toka na grško-makedonski meji, ker bo to pomenilo, da bo tok bolje obvladan tudi v zvezi s Slovenijo.
"Slovenija prevzema vse ukrepe, ki so potrebni za to, da Slovenija ne bi postala žep za migrante, in bo ukrepe sprejemala tudi v prihodnje," je zagotovila ministrica. Ukrepov pa ne razkriva, saj njihova napoved po njenem mnenju niti ni primerna. Ti ukrepi bodo po njenih besedah do neke mere nosili tudi oznako tajno. "Se pa Slovenija pripravlja na različne scenarije in bo, če bo to potrebno, ukrepala dosledno in odločno. Uporabili bomo vsa sredstva, da do tega, da bi bili žep za migrante, ne pride," je napovedala ministrica.
Izjave avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna so razburkale javnost, a po besedah ministrice ni povedal ničesar, kar v preteklih dneh ne bi izvajali. V tej zgodbi je po njenih besedah izjemno pomembna Hrvaška, zlasti kar zadeva težak položaj Slovenije. "Brez konstruktivnega sodelovanja Hrvaške in skupnih pravil na celotni migracijski poti si ne predstavljamo hitre rešitve za obvladovanje migracijskega toka," je poudarila ministrica.
Zato bodo, kot napoveduje, takoj po ustanovitvi nove hrvaške vlade pristopili do novega ministra za notranje zadeve. Upa, da bo z njegove strani večja pripravljenost na konstruktivne pogovore za obvladovanje migracijskega toka.
Ukrep, po katerem bi Avstrija zavračala vse migrante, ki v Nemčiji ne nameravajo zaprositi za azil, se po besedah notranje ministrice še ne izvaja. Če se bo začel izvajati, se bo pa Slovenija na to tudi odzvala, je povedala in zagotovila, da so pripravljeni na različne scenarije.
Cerar za Die Welt opozoril tudi na krhko stabilnost Zahodnega Balkana
Cerar je nemškemu časniku Die Welt pojasnjeval, kako se Slovenija spopada z begunsko in migrantsko krizo. Ob razmišljanju o zapiranju meja beguncem je med drugim opozoril, da bi to lahko okrepilo napetosti na Zahodnem Balkanu in ogrozilo stabilnost v regiji.
V daljšem pogovoru za nemški časnik je slovenski premier, ki se je prejšnji teden mudil tudi v Berlinu pri nemški kanclerki Merklovi, pojasnjeval predvsem, da bo Slovenija morala slediti Nemčiji in Avstriji, če se bosta odločili za zaprtje meje, saj da Slovenija ni zmožna sama skrbeti za tako količino beguncev in migrantov.
Opozoril je tudi, da če bo Evropa sprejela preveč beguncev, ne da bi jih bila sposobna tudi integrirati v družbo, bo imelo to dramatične posledice - povečevalo bo teroristično nevarnost in uničevalo solidarnost v Evropski uniji. "Naša odgovornost je, da sprejmemo le toliko ljudi, kolikor jih lahko integriramo," je dejal Cerar.
Rešitev krize Cerar vidi v večji pomoči Grčiji pri učinkoviti zaščiti zunanje meje EU. Potrebovali bi delujočo obalno stražo, ki bi zaustavila nezakonite migracije. Poleg tega bi morali začeti izvajati sporazum s Turčijo in začeti vzpostavljati "drugo obrambno linijo" na meji z Grčijo. Opozoril je še, da "čas teče".
Opozoril je tudi, da če zaustavitev toka beguncev in migrantov ne bo uspela, bi to lahko ogrozilo stabilnost na Zahodnem Balkanu, kjer je položaj po njegovih besedah "politično zelo krhek". "Če bo tu prišlo do zastoja beguncev, je to zelo nevarno za stabilnost regije," je opozoril predsednik slovenske vlade.
Dodal je, da se je komunikacija s Hrvaško od jeseni sicer izboljšala, "vendar sodelovanje še vedno ni zadostno", tudi zaradi menjave vlade v Zagrebu. Izrazil je upanje, da bo nova hrvaška vlada kmalu prevzela posle.
Karamarko: Hrvaška bo zaprla meje, če bosta to storili Slovenija in Avstrija
Predsednik HDZ in verjetni visoki predstavnik v bodoči hrvaški vladi Tomislav Karamarko je danes izjavil, da bo Hrvaška morala zapreti svoje meje za begunce, če bosta to storili Slovenija in Avstrija. Poudaril je, da gre za učinek domin, ki ga bo morala spoštovati celotna Evropa.
"Kaj bomo s toliko migranti, če jih druge države ne bodo sprejemale. Če jih bo Nemčija prenehala sprejemati, ali bo Hrvaška najmočnejša evropska država, ki bi lahko rešila ta problem? Uvedli bomo metode in sredstva, ki jih bodo uveljavile naše partnerske države," je izjavil Karamarko. "Če Slovenija zapre mejo s Hrvaško in če bodo skupne nemško-avstrijsko-slovenske patrulje ob naši meji s Slovenijo, pomeni, da bo Hrvaška postala slepo črevo. V HDZ že mesece opozarjamo, da se to ne sme zgoditi," je dodal. Med drugim je spomnil, da so pred meseci zahtevali poostren nadzor ljudi, ki vstopajo na Hrvaško med begunsko krizo. Vprašal se je, kako se je lahko zgodilo, da so teroristi, ki so napadli v Parizu, lahko šli čez Hrvaško.
