V Hamburgu se odvija dvodnevno srečanje državnih voditeljev razvitih in hitro razvijajočih se držav, članic skupine G20. Poteka v znamenju razhajanj med številnimi državami in ZDA zlasti glede podnebnih sprememb in trgovine ter ob strogih varnostnih ukrepih zaradi protestov protiglobalistov.
Nemška kanclerka Angela Merkel je uvodoma pozvala h kompromisom pri različnih stališčih, ne da bi pri tem žrtvovali svoja načela. Poudarila je, da je bistven čas, saj se svet sooča s številnimi izzivi. Izrazila je tudi upanje, da bo vrh prispeval k reševanju perečih težav v svetu. "Vemo, da čas priganja, zato lahko najdemo rešitve samo, če smo pripravljeni na kompromise in se približati drug drugemu, ne da bi se pri tem preveč upognili," je še dejala.
Ameriški predsednik Donald Trump je bil prvi govornik na prvem delovnem zasedanju vrha G20 na temo gospodarstva in trgovine. Kot so ob tem v Hamburgu dejali nekateri diplomati, je svoj govor izkoristil za lastno hvalo. Med drugim je poročal, kako dobro gre ameriškemu gospodarstvu, odkar je predsednik ZDA. Dotaknil se je tudi severnokorejskega raketnega poskusa, čeprav to sploh ni bila tema zasedanja.
Po Trumpu je spregovoril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je po navedbah diplomatskih virov jasno ogradil od ameriškega predsednika in se v imenu EU zavzel za odprto, mulilaterarno trgovino ter spregovoril o v četrtek doseženem dogovoru med EU in Japonsko o trgovinskem sporazumu.
Udeleženca vrha je iz Vatikanu nagovoril tudi papež Frančišek in jih pozval, naj absolutno prednost namenijo težavam revnim in marginaliziranim skupinam ter si prizadevajo za končanje vojn po svetu. "Absolutno prednost je treba nameniti revnim, beguncem, trpečim, evakuiranim in izključenim, ne glede na njihovo narodnost, raso, vero in kulturo. Prav tako je treba zavrniti vse oborožene konflikte," je Merklovi kot gostiteljici vrha zapisal sveti oče.
Papež je udeležence vrha tudi pozval, naj se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo kot predstavniki dveh tretjin svetovnega prebivalstva in 80 odstotkov globalnega gospodarstva. "Države in ljudje, ki imajo na svetovnopolitičnem odru najmanj teže, so prav tisti, ki najbolj trpijo za usodnimi posledicami gospodarske krize, za katero so komajda ali pa sploh ne odgovorni," je še opozoril.
Trump in Putin na še enkrat daljšem pogovoru od predvidenega
Ob robu zasedanja skupine G20 sta se na prvem dvostranskem srečanju sešla predsednika ZDA in Rusije, Trump in Vladimir Putin. Pogovarjala sta se več kot dve uri, zaradi česar se je zakasnil tudi njun prihod na večerni del vrha v hamburški Elbphilharmonie.
"Z ameriškim predsednikom sva imela zelo dolg pogovor, ker sva morala obdelati veliko različnih tem, med drugim krizo v Ukrajini in Siriji, pa tudi nekaj bilateralnih težav. Zavzela sva se tudi za boj proti terorizmu in kibernetičnemu kriminalu," je po srečanju dejal Putin.
Kot je sporočil ameriški državni sekretar Rex Tillerson, sta se predsednika dogovorila o prekinitvi ognja na jugozahodu Sirije, ki bo začela veljati v nedeljo, vanjo pa bo vključena tudi Jordanija. Tillerson je ob tem dejal, da gre za pomembno regijo v Siriji. "To je naš prvi uspeh," je še dejal in izrazil upanje, da bodo prekinitev spopadov kasneje razširili na druge predele Sirije.
Dogovor je potrdil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov in napovedal, da bo prekinitev ognja začela veljati v nedeljo opoldne po lokalnem času v provincah Dara, Kunejtra in Svejda. Kot je ob tem po poročanju ruske televizije Sputnik še pojasnil Lavrov, so v jordanski prestolnici Aman danes ruski, ameriški in jordanski strokovnjaki dosegli dogovor o vzpostavitvi deeskalacijskega območja. Dodal je še, da bosta Rusija in ZDA jamčili, da bodo vse strani spoštovale prekinitev, za varnost okrog omenjenega območja pa bo ob koordinaciji z ZDA in Jordanijo skrbela ruska vojaška policija.
Glede prihodnosti sirskega predsednika Bašarja al Asada je ponovil stališče ZDA, da za Washington v politični prihodnosti Sirije ni mesta za družino Asad. Priznal je, da še ni sprejeta odločitev, kako naj bi potekala morebitna predaja oblasti in odstop Asada.
Kot je še dejal ameriški državni sekretar, je ruski predsednik danes v Hamburgu zanikal kakršnokoli vpletanje v ameriške predsedniške volitve lani. Trump je večkrat z njim načel to temo, je še dejal. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je današnje pogovore na to temo označil kot "zelo robustne in dolge".
Lavrov je ob tem pojasnil, da je Trump sprejel Putinovo zanikanje vpletenosti v ameriške predsedniške volitve, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Potrdil je, da sta se predsednika obeh držav osredotočila na konkretne zadeve, pogovori pa so potrdili, da ju vodijo nacionalni interesi. Kot je še dodal, sta se Putin in Trump tudi dogovorila o vzpostavitvi posebne rusko-ameriške delovne skupine, ki se bo ukvarjala z varnostjo na svetovnem spletu. Dogovorila sta se tudi o pospešitvi imenovanja novih veleposlanikov. Prav tako sta zunanjima ministroma obeh držav naložila, da poglobita dialog o vseh vprašanjih, vključno s Severno Korejo
Tillerson je glede pogovorov med obema predsednikoma še dejal, da so bili ti v znamenju pozitivne kemije. "Naj dve uri in 15 minut označim kot zelo konstruktivno srečanje, oba voditelja, bi rekel, da sta se zelo hitro povezala," je še dejal Tillerson. Dodal je, da je bila med obema "zelo očitna pozitivna kemija".
Pozivi k svobodni trgovini
Na vrhu G20 je bilo sicer danes slišati pozive k svobodni svetovni trgovini. Države skupine Brics (Rusija, Brazilija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) so se tako zavzele za uravnoteženo in odrto svetovno gospodarstvu in proti protekcionizmu.
Kot je razvidno iz njihove skupne izjave, države Bricsa tudi pozivajo mednarodno skupnost k uresničitvi pariškega podnebnega sporazuma.
Putin je poudaril, da imajo omejitve v trgovini in na finančnem področju pogosto politično ozadje in so namenjene izključitvi tekmecev. Trump na drugi strani stavi na gospodarski nacionalizem in je tudi napovedal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma. Kot je razvidno iz osnutka izjave, ki so ga pridobile nekatere tuje tiskovne agencije, se bodo svetovni voditelji na vrhu G20 ogradili od Trumpovega skeptičnega stališča do podnebnih sprememb.
V izjavi naj bi ostali voditelji skupine razvitih in hitro razvijajočih se držav poudarili, da pariškega podnebnega sporazuma ni mogoče preklicati, da imajo obveznosti do sporazuma in da sprejemajo na znanje odločitev Washingtona o izstopu iz sporazuma.
Pozivi k novim sankcijam proti Severni Koreji
Razpravo je zaznamovala tudi Severna Koreja. Po prvem severnokorejskem preizkusu medcelinske rakete ta teden so se predsedniki ZDA, Japonske in Južne Koreje, Trump, Shinzo Abe in Mun Jae-in, zavzeli za nove sankcije proti Severni Koreji in nedavni raketni preizkus ocenili kot "veliko poslabšanje razmer".
Preizkus krši več resolucij Varnostne sveta Združenih narodov in predstavlja naraščajočo grožnjo trem državam in drugim državam, so zapisali v skupni izjavi po srečanju. Zavzeli so se tudi za optimalni pritisk na Severno Korejo in poudarili, da ne bodo nikoli pristali na to, da bi Severna Koreja imela jedrsko orožje.
Severnokorejske sosede so tudi pozvali, naj si še naprej prizadevajo prepričati severnokorejski režim, da se odpove izzivanjem. Prav tako bi morali izposlovati, da se Pjongjang odpove svojemu raketnemu in jedrskemu programu.
Dve veliki sosedi, Kitajske in Rusije, v izjavi poimensko niso navedli. Je pa ruski predsednik Putin poudaril, da je glede severnokorejske krize pomembno ohraniti trezno glavo. Zavzel se je tudi za pragmatični pristop do Pjongjanga.
Mun je ob tem dejal, da bi Severna Koreja morala spoznati, da jedrsko orožje in rakete ne bodo nikoli garant njenega obstoja. Najboljša pot bi po njegovem bila, da se Pjongjang vrne za pogajalsko mizo. Ponovil je, da je severnokorejski jedrski program globalna grožnja.
Zaradi protestov prestavljen damski program
Vrh G20 spremljajo tudi nasilni protesti. Zaradi zaostrenih varnostnih razmer so organizatorji na drugo lokacijo prestavili t. i. damski program, v katerem sodelujejo partnerke in partnerji svetovnih voditeljev.
Program, ki ga gosti soprog nemške kanclerke Joachim Sauer, bi se moral začeti v centru za preučevanje podnebnih spremembe, a so organizatorji v zadnjem trenutku spremenili njegovo lokacijo in ga prestavili v Hotel Kempinski.
Soproge in soprogi svetovnih voditeljev so se tako danes odpeljali na izlet z ladjico, si ogledali zgodovinsko mestno hišo ter se udeležili koncerta v novi hamburški koncertni dvorani.
KOMENTARJI (574)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.