Zunanji ministri EU so se danes v Luksemburgu strinjali o nujnosti ukrepanja v najhujši begunski krizi po drugi svetovni vojni, a konkretnih rešitev in odločitev za zdaj ni. "Končati je treba medsebojno obtoževanje, čas je za odločitve," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
Visoka zunanjepolitična predstavnica je tudi izpostavila, da prihajajo v Evropo sicer tudi migranti, a da gre večinoma za begunce. Večina ljudi, ki išče zatočišče v Evropi, prihaja iz Sirije, Afganistana, Eritreje in Iraka, torej je že po državah izvora jasno, da gre pretežno za begunce, zato je pravna in moralna dolžnost Evrope, da jim pomaga, je poudarila.
Ob tem je izpostavila, da je iz dneva v dan bolj jasno, da se ta kriza tiče vseh nas, Evrope kot celine, trenutno najbolj Grčije, Madžarske, Avstrije in Nemčije, a že naslednji teden je lahko drugače. "Končno smo vsi dojeli, da ti ljudje prihajajo v Evropo. Potrebovali smo mesece, a zavedanje o tem zdaj obstaja," je poudarila.
"Vsi se soočamo z dramatičnimi dogodki. To niso izredni dogodki, temveč stanje, ki bo ostalo. Razmere so krizne, ne pa izredne," je še izpostavila Italijanka Mogherinijeva.
EU naj odpre oči, poziva avstrijski zunanji minister
Sipila, čigar Stranka centra je v koaliciji s stranko Finci, ki priseljencem ni naklonjena, je večkrat pozval k večji solidarnosti s tistimi, ki pred vojnami in stiskami na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Afriki bežijo po zatočišče v Evropo. Sicer pa je Finska, kje živi okoli pet milijonov ljudi, v petek sporočila, da v letošnjem letu pričakuje okoli 30.000 prošenj za azil, kar je več kot sedemkrat več kot leta 2014.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je na srečanju EU pozval, naj odpre oči, in poudaril, da dogajanje na Madžarskem kaže, da je begunska kriza ustvarila pravi kaos v Evropi. Vodja avstrijske diplomacije upa, da bo to zdramilo evropske voditelje, saj tako ne gre več naprej.
Avstrijski minister je, kot pred njim v petek tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, opozoril tudi na razmere v Makedoniji, kamor vsak dan prispe na tisoče ljudi iz Grčije, ki nato nadaljujejo pot proti Avstriji, Nemčiji in Švedski, EU pa se ne odzove.
"Tisti, ki mislijo, da je za ureditev tega problema dovolj počakati, se motijo. Tisti, ki mislijo, da bo zima uredila problem, ker se bo število ljudi zmanjšalo, imajo morda prav glede sredozemske poti proti Italiji, ne pa tudi glede zahodnobalkanske poti," je opozoril.
Tranzitne države
Zunanji minister Karl Erjavec je danes v Luksemburgu izpostavil različne položaje članic EU v begunski krizi in opozoril, da se tranzitne države, kot je Slovenija, lahko soočijo s problemom, da bodo begunci želeli drugam. Če jih bomo na silo zadrževali, lahko to povzroči konfliktne situacije, zato se morajo strinjati z razporeditvijo, je poudaril Erjavec.
"Treba je pripraviti ustrezno, celovito politiko, tudi glede na te različne situacije," je menil Erjavec. "Potrebujemo urejen pristop, ni prostora za improvizacijo," je še dodal.
Na to po njegovih besedah kaže dogajanje na Madžarskem, ki ga je sicer "zelo nehvaležno komentirati, ker tudi EU ni bila povsem pripravljena za takšen val beguncev, zlasti po balkanski poti".
Madžarska: Krive nedelujoče politike EU
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je poudaril, da so za petkovo dogajanje na Madžarskem krive nedelujoče politike EU in neodgovorne izjave nekaterih evropskih politikov, zaradi katerih so begunci oziroma migranti postali bolj agresivni.
Znova je poudaril, da je prva naloga Madžarske zavarovati mejo in da bodo to še naprej počeli, ter opozoril, da petkovo dogajanje potrjuje, da je to nujno. Madžarska bo ravnala v skladu z zakonodajo EU, je še enkrat izpostavil.
Belgija: EU potrebuje načrt sprejemanja beguncev
Belgijski zunanji minister Didier Reynders je poudaril, da EU potrebuje načrt sprejemanja beguncev, in ponovil že večkrat izraženo stališče več strani, da bi bilo treba sprejemna središča postaviti veliko bliže konfliktnim območjem. O tem bodo danes govorili tudi s turškim kolegom.
'Kvote? Saj sploh ne vemo, o kakšnih številkah govorimo'
Eno osrednjih vprašanj pri soočanju z begunsko krizo, ki deli EU, so kvote za razporeditev beguncev po članicah. Nemčija in Francija pozivata k obveznim kvotam, višegrajske države jim nasprotujejo.
"Kako lahko govorimo k kvotah, dokler se še vedno soočamo z ogromnim pritokom beguncev? Saj sploh ne vemo, o kakšnih številkah govorimo," je opozoril slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak. "To ni arbitrarna birokratska odločitev," je poudaril.
Najprej je treba po Lajčakovih besedah stabilizirati meje, uveljavljati schengen v praksi, ko bomo vedeli, za koliko ljudi je treba poskrbeti, pa se lahko pogovarjamo tudi o kvotah. "Nisem proti kvotam, a biti moramo razumni," je izpostavil.
Slovaški minister še opozarja, da je nujno upoštevati specifične okoliščine v posamezni članici in tudi interese migrantov. "Kako naj bi to potekalo? Ali bodo žrebali? In zmagovalci bodo šli v Nemčijo, poraženci pa v Estonijo, na Slovaško?" je ponazoril Lajčak.
To je po besedah slovaškega ministra kompleksen problem, ki terja kompleksno rešitev, katere del je pripravljena biti tudi Slovaška, ne pa del "arbitrarne rešitve nekih birokratov".
Slovenija naj bi po novem predlogu Bruslja sprejela 631 beguncev
Evropska komisija naj bi po osnutku novega predloga za razporeditev 120.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski, ki je pricurljal v javnost, sprejela 631 beguncev, ki so se zatekli v te tri države.
Komisija naj bi predlagala razporeditev 15.600 beguncev iz Italije, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 82, 50.400 beguncev iz Grčije, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 265, in 54.000 iz Madžarske, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 284, piše v osnutku dokumenta komisije. Skupaj naj bi torej Slovenija sprejela 631 oseb.
Komisija pri tem v osnutku dokumenta navaja štiri merila za razporeditev beguncev, ki jih upošteva v razmerju 40 : 40 : 10 : 10 - število prebivalcev, velikost bruto domačega proizvoda, povprečno število prošenj za azil na milijon prebivalcev v letih 2010-2014 in brezposelnost.
V minulih dneh so sicer nekateri evropski mediji poročali o drugačni razpredelnici, po kateri naj bi komisija predlagala, naj Slovenija sprejme 2128 beguncev. Ugibanj je veliko, prav tako dokumentov, ki krožijo v javnosti, tako da je za zanesljive informacije treba počakati na dejanske predloge, ki naj bi jih komisija razgrnila prihodnji teden.
Maja je komisija v sklopu sheme za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, predlagala, naj Slovenija sprejme 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav pa naj bi jih sprejela 207, torej po majskem predlogu skupaj 702 begunca.
Konec julija so notranji ministri EU na podlagi majskih predlogov komisije dosegli dogovor o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija se je zavezala k sprejemu 250 oseb, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, in 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav.
