Tujina

Na robu preživetja, parijo pa se le vsaki dve leti

Wellington, 24. 02. 2012 15.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Novozelandski papagaj kakapo je nenavadna in zelo ogrožena ptica, ki ne zna leteti. Na svetu jih živi le nekaj več kot 100, parijo se le na dve leti, še takrat pa samci pogosto namesto samicam dvorijo plenilcem, ki jih zdesetkajo.

Kakapo papagaji so čudaki v ptičjem svetu. Ne znajo leteti, s štirimi kilogrami teže pa se uvrščajo med večje predstavnike ptičje družine. Ena redkih obramb v boju za preživetje je njihova svetlo zelena barva perja, zaradi katere se lažje skrijejo v podrastju, kakapoji pa so ponočnjaki. Na meji evolucijskega preživetja, na svetu jih živi le še 124, so obenem bolj leni ljubimci, saj se parijo le na vsaki dve leti, šepa pa tudi dvorjenje, poroča Daily Mail.

Debelušni papagaji kažejo zelo malo zanimanja za spolnost in nadaljevanje svoje vrste.
Debelušni papagaji kažejo zelo malo zanimanja za spolnost in nadaljevanje svoje vrste. FOTO: Reuters

Spolnost šepa, prav tako dvorjenje

Glavno pobudo za parjenje morajo nakazati samičke, ki pa so razpoložene za ljubimkanje le vsaki dve leti, zato so pogosto žrtev smrtonosnih izpadov frustracij s strani sicer lenih predstavnikov moškega spola. Nekaj več upanja porajajo zadnje ugotovitve znanstvenikov in konzervatorjev, ki so odkrili, da je spolna sla samic večja, če je na voljo več hrane.

Debelušni samčki so prav brezupno nenavdušeni pri iskanju godnih in voljnih samic, obenem pa so si samci in samice tako podobni, obenem pa so samci številčnejši od samic, da je parjenje vse prej kot preprosto opravilo.

Kakapoji uprizorijo pri dvorjenju skupinski pevski obračun, pri katerem poskušajo samci z visokimi in glasnimi kriki pritegniti zainteresirane samice, ki jim je njihovo "petje“ po godu.

Novozelandska vlada je že leta 1891 ustanovila naravni rezervat na otoku Resolution, a so populacijo 200 kakapojev leta 1900 dodobra razredčile kune, ki so preplavale ožino do otoka. Ptice so nato leta 1903 preselili na Little Barrier Island, kjer so jim grozile divje mačke, nato pa še v rezervat na otoku Lapiti. Kljub temu pa vladajo v znanstvenih krogih tudi pomisleki, ali bodo lahko vrsto na dolgi rok ohranjali pri življenju, saj, poudarjajo kritiki, ni sposobna samostojno skrbeti za lastno ohranitev.

Neprilagojeni ptiči žrtve evolucije

Razgreti samčki iščejo zato nemalokrat uteho pri oposumih ali drugih zanje usodnih plenilcih, ki jim, glede na dejstvo, da ne znajo leteti, le stežka uidejo. V primeru preplaha in nevarnosti pogosto obmirujejo in poskušajo z negibnostjo preslepiti zasledovalce, znajo pa tudi hitro in urno splezati na drevo. Ko priplezajo na vrh drevesa, pogosto pozabijo, da ne znajo leteti, zato so posledice poskusa "leta“ nemalokrat tragične.

Ker dočakajo tudi do 90 let, je evolucija pri kakapojih ubrala čudno pot naravne selekcije. Živali jejo le plodove drevesa rimu, ki rodi le vsaka štiri leta. Stvar je zapletel prihod naseljencev, ki so na do tedaj izolirane otoke prinesli podgane, oposumove, mačke in druge kakapojem nevarne živali.

V zgolj nekaj stoletjih je število živali močno upadlo in pred desetletji je po novozelandskih gozdovih hodilo le 30 kakapojev, zato so prizadevni okoljevarstveniki in znanstvena srenja okrepili napore, da bi preprečili izumrtje te res posebne ptice.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

LKOHOL
24. 02. 2012 22.14
pika poka ježek
24. 02. 2012 19.15
-3
Naravna selekcija
njanez43
24. 02. 2012 19.15
+2
tud pr ljudeh vse več samcev dvori samcem.....in če ta drugi samec ni za, se večkrat zadeve končajo tragično !
Nika Nixinix
24. 02. 2012 18.11
+3
kok more bit to neumn ptič, da dvori svojim plenilcem??
Gone4eveer
24. 02. 2012 18.01
+8
Pri teh pticah se lahko razbere veliko človeku podobnih lastnosti...
redrum77
24. 02. 2012 15.50
+7
Pravi dedci, ni kej ;)