'Nastaja nov svetovni red'

V Londonu se je končal vrh najbolj razvitih držav, združenih v skupino G20. Ob izjemno strogih varnostnih ukrepih so svetovni voditelji iskali odgovore na vprašanje, kako oživiti gospodarstvo in kako okrepiti finančni sistem, da kriz, kakršna je sedanja, ne bi bilo več. Po včerajšnji protokolarni večerji so danes prišla na vrsto intenzivna pogajanja. Kljub razhajanjem med udeleženci so sprejeli vrsto ukrepov, ki naj bi gospodarstvu pomagali na poti do okrevanja.

Zapleti že pred vrhom ...

Že pred vrhom so se pojavili zapleti med Francijo in Nemčijo, ki si želita stroge regulacije finančnega sistema, ter Veliko Britanijo in ZDA, ki sta prepričani, da bi k olajšanju razmer pripomoglo vladno zapravljanje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je tako celo zagrozil, da bo odkorakal z vrha, če ne bo nikakršnega konkretnega dogovora. To se ni zgodilo.

Ogromna finančna injekcija

Voditelji, zbrani v Londonu, so za reševanje krize sprejeli več kot bilijon (1000 milijard) dolarjev vredne ukrepe.

Največ bo dobil Mednarodni denarni sklad (IMF), ki bo po novem razpolagal s 750 milijardami dolarjev. S tem denarjem naj bi pomagali revnim državam, ki niso krive za krizo, a jih je ta najbolj prizadela. Za to se je v intervjuju za britanski časnik The Guardian zavzel tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Kot je poudaril, se stvari v najrevnejših državah rušijo z alarmantno hitrostjo. V tem in naslednjem letu bodo zato potrebovale bilijon dolarjev pomoči, napoveduje.

250 milijard bodo namenili za spodbujanje mednarodne trgovine, dodatnih 100 milijard pa za posojila najrevnejšim državam.

Konec davčnih oaz

Prav tako nameravajo narediti konec davčnim oazam, ki tujim davčnim oblastem na zahtevo ne bodo ponudile bančnih podatkov. "Dogovorili smo se, da bo konec davčnih oaz, ki ne ponudijo podatkov na zahtevo. Bančna tajnost iz preteklosti se mora končati," je dejal britanski premier Gordon Brown.  Že danes naj bi objavili tudi črno listo takšnih držav, proti njim naj bi nemudoma ukrepali. 

Ukrepali pa bodo tudi proti vodilnim bančnim uslužbencem in menedžerjem, ki si izplačujejo bogate nagrade. Njihova višina bo po novem omejena. To je že v torek napovedal britanski premier. "V četrtek boste videli, da se bodo svetovna gospodarstva prvič v zgodovini dogovorila o mednarodnih pravilih za prejemke bančnikov. Vsaka država se bo zavezala k skupku pravil za bančni sistem. Šlo bo za svetovna pravila in ne za pravila na nacionalni ravni, ki jih je mogoče v drugih državah spodkopati." 

Umrl protestnik

Protestniki so sicer že včeraj zavzeli London, danes pa jih pričakujejo še več. Sinočnjih demonstracij naj bi se tako udeležilo okrog 5000 protestnikov, po poročanju policije pa naj bi bile večinoma mirne. Le ena od skupin naj bi se začela pretepati s policijo, zaradi česar je bilo 85 ljudi aretiranih, en policist pa prepeljan v bolnišnico. Aretacije so se vrstile tudi danes, skupaj pa so policisti v obeh dneh prijeli 122 ljudi.

Protesti so zahtevali tudi smrtno žrtev. Okoli 40 let star moški se je med demonstracijami zgrudil in umrl. Po poročanju tujih medijev sta takoj pritekla dva policista, da bi mu pomagala. Vendar pa so vanju začeli metati steklenice in druge predmete, kar je njuno delo bistveno otežilo. Umrl je na poti v bolnišnico.