Zakaj letalske nesreče preživi vse več ljudi?

Dan po nesreči letala družbe Asiana na letališču v San Franciscu se večina sprašuje predvsem, zakaj je do nesreče prišlo.

Končni odgovor bo dala dolgotrajna preiskava, čeprav se že pojavlja več teorij.

Po ogledu posnetkov nesrečnega konca leta 214 iz Seula v San Francisco za marsikoga ostaja največje vprašanje, kako je mogoče, da je število žrtev tako nizko, navsezadnje je bilo v letalu 307 ljudi, umrla pa sta le dva.

"Preživetje letalskih nesreč ni več le vprašanje sreče," pravi William Voss iz Fundacije za varnost letalstva. "Desetletja bolečih lekcij so proizvajalce letal naučila marsikaj o materialih, zgradbi in opremi letal," pravi Voss.

Med nesrečami, ki bi se lahko končale mnogo bolj tragično, kot so se, strokovnjaki v zadnjem obdobju izpostavljajo nesrečo letala Turkish Airlinesa leta 2009. Takrat je boeing 737-800 treščil na blatno polje pred nizozemskim letališčem Schiphol. Preživelo je 134 ljudi, umrlo je devet potnikov, okoli 50 jih je bilo poškodovanih.

Leta 2005 je letalo družbe Air France airbus 340 zgrešilo pristajalno stezo na letališču v kanadskem Torontu. Letalo je zajel ogenj, a vsi potniki in člani posadke so ostali nepoškodovani.

Boeing 777 družbe British Airways je strmoglavil pred pristajalno stezo na londonskem letališču Heathrow leta 2008, potem ko je letalo med pristajanje izgubilo moč. Letalo je bilo uničeno, umrl ni nihče.

Istega leta je letalo družbe Continental Airlines boeing 737-500 zdrsnilo s pristajalne steze na letališču v ameriškem Denverju in končalo na zasneženem polju. Poškodovanih je bilo 38 ljudi, umrl ni nihče.

Leta 2009 je vseh 155 potnikov preživelo pristanek airbusa A 320 v reki Hudson, potem ko so letalu, ki se je znašlo v jati ptičev, odpovedali motorji.

Letos je na Baliju v vodi pred pristajalno stezo končalo letalo družbe Lion Air, a se je strmoglavljenje za 108 ljudi končalo srečno.

Večina sodobnih letal, ki so danes v zraku, omogoča evakuacijo potnikov v 90 sekundah. V primeru tokrat ponesrečenega boeinga 777 je tako hitra evakuacija mogoča tudi, če je blokirana polovica vrat.

Kritičnih 90 sekund pa je potnikom v sodobnih letalih na voljo tudi zato, ker so proizvajalci letal v zadnjih letih izboljšali moč sedežev, ki tudi ob izpostavljenosti močnim silam večinoma ostanejo na svojem mestu.

Prav tako naj bi na ogenj vse bolj odporni materiali zdržali začetni toplotni udar in dali potnikom nekaj časa za umik. Prav tako naj bi se zaradi načina povezave elementov in trdnejših materialov trupi letal redkeje zlomili.

Kot posebej pomembne pa strokovnjaki izpostavljajo izboljšave na področju sistema za hranjenje in dovajanje goriva.

Statistično sicer letenje še vedno velja za enega najvarnejših načinov transporta. Povprečno se na 1,2 milijona letov zgodi ena nesreča.

Večina nesreč se zgodi ob vzletanju in pristajanju, ob vse večji trdnosti letal pa je prav ogenj največja nevarnost za potnike.

Temu so se prilagodile tudi gasilske službe na letališčih, ki imajo vse večje kapacitete in opremo, ki omogoča hitro in natančno gašenje tudi znotraj kabine, kar potnikom podaljša čas za umik.

Med ključne dejavnike preživetja letalske nesreče pa strokovnjaki za letalsko varnost uvrščajo usposobljenost kabinskega osebja za ravnanje v primeru nesreče in evakuacije ter tudi reakcijo potnikov.

Za potnike je še posebej pomembno, da vedo, kje so zasilni izhodi, da v kritičnih trenutkih ne rešujejo ročne prtljage in da so pozorni na navodila posadke.

Kljub temu je bilo tudi na posnetkih tokratne nesreče mogoče opaziti potnike, ki so reševali svojo prtljago. Seganje po torbah in kovčkih upočasnjuje evakuacijo v času, ko štejejo sekunde.

Strokovnjaki za letalsko varnost pa ob nesreči Asianinega letala spet opozarjajo, da so varnostna navodila pred vzletom zato, da jim potniki pozorno prisluhnejo in nato znajo ravnati v primeru nesreče.

Ker jih potniki pogosto radi preslišijo, se nekatere letalske družbe, na primer Air New Zealand, odločajo za zabavne posnetke, ki vključujejo navodila, in upajo, da bodo s tem dovolj vzbudile zanimanje potnikov.

Imata pa tudi tehnološki napredek ter izobraževanje potnikov in posadke seveda svoje omejitve. Možnosti preživetja tako ostajajo minimalne v primeru eksplozije, strmoglavljenja v ocean ali trčenja v hrib ali goro.