Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri ZN (FAO) vsako leto zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Razlog je neučinkovitost v celotni verigi preskrbe s hrano, pravi poročilo ZN, ki temelji na raziskavi švedskega inštituta za hrano in biotehnologijo. Zmanjšanje te številke bi imelo "takojšen in pomemben" vpliv na življenje v najrevnejših državah.
Medtem ko je problem, da v razvitih državah grosisti in trgovci zavržejo še uporabno hrano, pa v državah v razvoju tiči vzrok v slabi embalaži, neprimerni predelavi, konzerviranju in shranjevanju ter v transportu živil.
Povprečen evropski in severnoameriški potrošnik zavrže od 95 do 115 kilogramov hrane na leto, največ sadja in zelenjave. V nasprotju pa povprečni potrošnik v podsaharski Afriki, južni in jugovzhodni Aziji odvrže le od 6 do 11 kilogramov hrane. Študija je tudi pokazala, da se prebivalcem držav v razvoju ravno zaradi revščine in nizkega dohodka zdi nesprejemljivo zavreči hrano ter da potrošniki z nizkimi dohodki na splošno kupujejo manjše količine hrane.
Kaj je rešitev?
V poročilu kot rešitev predlagajo, da se zmanjša odvisnost od velikih trgovskih centrov in poveča spodbujanje neposredne prodaje kmetijskih pridelkov potrošnikom. Prav tako predlagajo sodelovanje med trgovci na drobno in dobrodelnimi organizacijami. Tako bi lahko neprodana, a popolnoma užitna hrano namesto v smeti romala v roke potrošnikov.
Rešitev za države v razvoju je, kot pišejo v poročilu, v okrepitvi celotne verige preskrbe s hrano. Posebno skrb pa je treba nameniti shranjevanju, obdelavi in pakiranju hrane.
"Glede na omejene rezerve naravnih virov je bolj učinkovito zmanjšati količino zavržene hrane kot povečati njeno proizvodnjo, da bi prehranili vedno večje število ljudi," je v poročilu zapisala organizacija.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.