Zunanji ministri EU so razpravljali o novih sankcijah proti Belorusiji, a jih še niso potrdili. Dogovorili so se, da bodo sankcije sprejeli v dveh fazah, so pojasnili viri pri EU.
V prvi fazi bo Svet za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri za zunanje in evropske zadeve, v torek pod točko A, torej brez razprave, potrdil seznam 21 sodnikov, ki bodo kaznovani z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU.
Seznam gospodarstvenikov, ki naj bi jih doletela ta kazen, pa ostaja odprt vse do marčevskega zasedanja zunanjih ministrov. Do takrat bodo zbirali predloge o tem, koga vključiti na ta seznam, so pojasnili viri.
Sporna (ne)vključitev oligarha Čiža na seznam
Članice Unije so se januarja dogovorile za razširitev meril za sankcioniranje beloruskega režima. To med drugim pomeni razširitev seznama posameznikov in podjetij, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU.
Potrditev dodatnih sankcij proti režimu Aleksandra Lukašenka je ovirala Slovenija, ker je po navedbah evropskih diplomatskih virov zaradi gospodarskih interesov nasprotovala vključitvi oligarha Jurija Čiža in njegovega podjetja na seznam kaznovanih oseb.
Naš zunanji minister Karl Erjavec je po zasedanju zunanjih ministrov EU sicer dejal, da se Slovenija ne strinja s tem, da se na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z beloruskim režimom, uvrsti samo enega poslovneža. Po njegovih besedah je naša država prepričana, da je več poslovnežev, ki podpirajo režim Aleksandra Lukašenka, in tako Slovenija želi celovit pristop h gospodarskim sankcijam.
Bo Slovenija marca podprla seznam?
Na vprašanje, ali bo torej Slovenija marca pripravljena sprejeti seznam poslovnežev in podjetij, ki jih bo EU kaznovala s sankcijami, če na njem ne bo samo Čiž, ampak tudi drugi gospodarstveniki, je minister odgovoril pritrdilno. Dodal je, da se Slovenija zaveda, da je treba nadaljevati pritisk na beloruski režim in gotovo so gospodarske sankcije eden od načinov za takšen pritisk.
Po navedbah evropskih diplomatskih virov se je moral slovenski minister braniti pred ostrimi besedami nekaterih kolegov. Najbolj naj bi se za vključitev Čiža na seznam zavzemali Poljska in Švedska. Britanski minister William Hague je na primer na novinarsko vprašanje, ali ga skrbi, da ena članica unije blokira eno ime na kazenskem seznamu, odgovoril pritrdilno. "Pomembno je, da povečamo pritisk in sprejmemo sankcije," je dejal.
Na vprašanje, ali je bil danes zelo pod udarom, je minister Erjavec odgovoril, da je potekal normalen diplomatski dialog na ravni zunanjih ministrov, in ocenil, da je prav, da kot slovenski zunanji minister zastopa slovenske zunanjepolitične interese.
Kakšna je povezava Slovenije s Čižem?
Čiž, lastnik nogometnega kluba Dinamo Minsk, ki velja za tesnega prijatelja Lukašenka, je sicer tudi lastnik družbe, s katero je povezano slovensko podjetje Riko, ki je minuli teden sporočilo, da bo v središču Minska gradilo kompleks, vreden več kot 100 milijonov evrov.
Investitor projekta je namreč družba Elite Estate, ki jo nadzira Čiž. Investitor bo po navedbah Rika zagotovil več kot polovico lastnih sredstev, potrebni kredit pa mu bo dodelil konzorcij mednarodnih bank z zavarovanjem kreditnih tveganj s strani banke SID kot agenta slovenske države.
Za posel v Minsku, ki ga je dobilo slovensko podjetje, naj bi se sicer zanimali tudi Francozi. Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi se Čiževo ime na črnem seznamu EU pojavilo šele po tem, ko so Francozi ta posel izgubili. Koga naj se kaznuje, predlagajo članice Unije, vendar morajo vsako ime potrditi soglasno.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.