VIDEO in FOTO: Protestniki za novega ukrajinskega premierja izbrali Jacenjuka

Na osrednjem trgu Majdan v Kijevu, kjer se je zbralo več deset tisoč ljudi, so danes naznanili, da naj bi prihodnjo ukrajinsko vlado do predsedniških volitev vodil Arsenij Jacenjuk. Izbral ga je t.i. Majdanski svet, predstavništvo različnih skupin protestnikov, ki so dosegli padec predsednika Viktorja Janukoviča.

Jacenjuka naj bi v četrtek potrdili še v parlamentu. 39-letni nekdanji zunanji minister Ukrajine je sicer predsedujoči stranke Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko. V prvem odzivu za BBC je dejal, da bo Ukrajina "ostala enotna", čeprav je "na robu katastrofe".

Finančno ministrstvo naj bi prevzel Oleksadr Šlapak, Andrij Parubij, vodja t.i. Euromajdan protesta, pa naj bi postal vodja nacionalnega sveta za varnost in obrambo. Vodja kontroverzne skrajno desne paravojaške skupine Pravi sektor Dmitro Jaroš naj bi postal Parubijev namestnik, vendar pa za zdaj še ni dal odgovora, ali položaj sprejema.

V vladi bo tudi Dmitro Bulatov, aktivist, ki so ga ugrabili in hudo mučili, zaradi česar je moral na zdravljenje v Litvo. Postal naj bi minister za mlade in šport.

Na seznamu ministrov pa ni ne Timošenkove ne Vitalija Klička, ki je bil sicer v prvih vrstah opozicijskih voditeljev med protesti.

Za odstavljenim predsednikom Janukovičem pa so danes izdali mednarodno tiralico. Janukovič je v petek zvečer zbežal iz Kijeva, parlament mu je nato odvzel pooblastila, nove oblasti pa so izdale nalog za njegovo aretacijo.

Ukrajina neenotna

Po odstavitvi Janukoviča pa Ukrajina še zdaleč ni enotna. V Simferopolu, ki je prestolnica avtonomne republike Krim, se je danes zbralo na tisoče pro- in protiruskih protestnikov. Obe skupini sta protestiratli pred tamkajšnjim parlamentom. Zbrali so se še muslimanski Tatari, ki podpirajo protirusko množico.

Protiruski protestniki podpirajo nove oblasti, proruski protestniki pa pravijo, da novih oblasti ne bodo upoštevali. Rusi so vpili "Rusija, Rusija" in "Berkut", muslimanska skupnost pa je vzklikala "Ukrajina, Ukrajina" in "Krim, ne Rusija". Skupini sta se začeli obmetavati s kamni in steklenicami ter prerivati. Ena oseba je umrla zaradi zastoja srca. Zaradi visokega krvnega tlaka je zdravniško pomoč poiskalo pet oseb, dve osebi pa sta v spopadih utrpeli lažje poškodbe.

Krimeja je avtonomna ukrajinska republika. Večinsko prebivalstvo te republike predtavljajo etnični Rusi, Ukrajincev je manj kot četrtina, slaba osmina prebivalcev pa je Tatarov.

V Sevastopolu visi ruska zastava

Tako so na jugu in vzhodu Ukrajine vse bolj glasne govorice o odcepitvi posameznih delov in morda celo o pripojitvi teh delov k Rusiji. V mestu Sevastopol na Krimskem polotoku so tako celo z vladnega poslopja umaknili ukrajinsko zastavo in jo nadomestili z Rusko.

Med tem pa je Rusija na proruski Krimski polotok poslala vojaške ladje in tudi oklepnike. Rusija ima v Sevastopolu namreč sedež svoje črnomorske flote. Oklepniki pa niso le pred sedežem ruske mornarice, temveč se vozijo kar po mestu.

Putin ukazal vojski, naj se pripravi

Danes je ruski predsednik vojski Vladimir Putin na zahodu države urgentno ukazal vaje, ki bodo pokazale njeno pripravljenost. Vojske je tudi v polni pripravljenosti, je sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Okoli 60 odstotkov prebivalcev Krimskega polotoka je etničnih Rusov. Rusija je že napovedala, da je pripravljena zaščititi ljudi in vojaška poslopja na Krimskem polotoku. "Če bo Ukrajina razpadla, bo to sprožilo vojno. Izgubili bodo Krimski polotok, prvič zato, ker ga bomo zaščitili, kot smo to storili v Gruziji," je za ameriški časopis Financial Times povedal neimenovani ruski uradnik. Analitiki so že pred tem napovedovali, da bi se lahko ponovil scenarij iz leta 2008, ko je ruska vojska vkorakala v Gruzijo in zaščitila Južno Osetijo. Pri tem je umrlo koli 150 ljudi.

V ponedeljek zvečer so mestni svetniki za župana Sevastopola imenovali prorusko usmerjenga Alekseja Čalija, sicer ruskega državljana. Pred mestno hišo se je takrat zbrala množica ljudi, ki je vzklikala "Rusija, Rusija, Rusija" in "Ruski župan za rusko mesto".

Tudi policijski poveljnik v Sevastopolu Aleksander Gončarov je dejal, da njegovi policisti ne bodo izvajali "zločinskih ukazov" iz Kijeva. Tako so na glavnih cestah, ki vodijo do mesta, že vzpostavili najmanj štiri nadzorne točke, na katerih so ustavljali skrajneže, ki bi želeli priti v mesto.

Včeraj je začasni predsednik Oleksander Turčinov posvaril, da se država sooča z resno "grožnjo separatizma". Svetovalec notranjega ministra Viktor Neganov, ki se nahaja v Sevastopolu, pa je dogodke v mestu označil za udar. "Čalij predstavlja interese Kremlja, ki je verjetno to taktično tudi podprl," je dejal.

Slovenija za ohranitev celovitosti Ukrajine

Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec je danes na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko dejal, da obstaja resna nevarnost, da pride do razpada Ukrajine. "Stališče Slovenije je gotovo, da je treba ohraniti celovitost države, to je tudi stališče EU," je poudaril.

Krimski polotok je edina regija v Ukrajini, v kateri etnični Rusi predstavljajo večino, do leta 1954 pa je bilo to rusko ozemlje. Rusija ima v Sevastopolu še vedno sedež svoje črnomorske flote. Leta 1997 je bil sklenjen sporazum, da bo flota lahko tam ostala 20 let, leta 2009 pa je mestni svet od Ukrajine zahteval večje denarno nadomestilo za uporabo pristanišča.

Aprila 2010 sta Rusija in Ukrajina ratificirali sporazum, ki predvideva, da bo lahko Rusija omenjeno pristanišče po letu 2017 uporabljala še 25 let, z možnostjo petletnega podaljšanja vse do leta 2047. Samo v ruski bazi v Sevastopolu naj bi bilo nastanjenih okoli 26.000 ruskih vojakov.

Razpustili zloglasno policijsko enoto

Ukrajinski začasni notranji minister Arsen Avakov pa je razpustil posebno protiizgredniško enoto policije, imenovano berkut, ki so jo protestniki okrivili za večino smrtnih žrtev v nasilju minuli teden. "Berkute ni več," je na svojem Facebook profilu zapisal Avakov. Kot je pojasnil, je podpisal odlok o razpustitvi posebne enote policije, ki nosi torkov datum.

Enota je za številne protestnike postala sinonim za policijsko nasilje v zadnjih tednih protestov, na katerih so tisoči zahtevali odhod predsednika Viktorja Janukoviča. Minuli teden je bilo v spopadih med policisti in protestniki ubitih najmanj 82 ljudi, ranjenih pa je bilo okoli 1500 ljudi.