Na Hrvaškem nameravajo ponovno uvesti obvezni vojaški rok: sodoben pristop brez 'pranja možganov'

Na hrvaškem obrambnem ministrstvu so potrdili, da pripravljajo analize in simulacije o ponovni uvedbi vojaškega roka. Hrvaški minister za obrambo Damir Krstičević je ocenil, da se bodo zaradi nestabilnih geopolitičnih razmer verjetno odločili za obvezno vojaško urjenje mladih.

Ena od idej, ki jo podrobneje proučujejo je model poletnih kampov, ki bi trajali od tri do štiri tedne. Vanj bi bili vključeni mladi po končani srednji šoli, ob tem naj bi upoštevali tudi obveznosti bodočih študentov. V tem času bi mladi poleg urjenja osnovnih vojaških veščin – obvladovanje uporabe orožja ter osnove vojaške taktike – med drugim vadili prvo pomoč, opravljali družbeno koristno delo, sodelovali pri ekoloških projektih v sodelovanju s civilnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi.

Po poročanju hrvaških medijev naj bi že naslednje poletje začeli preizkusni projekt obveznega vojaškega roka, v letu 2019 pa bo vojaški rok obvezen za fante, medtem ko se bodo dekleta lahko še naprej prostovoljno odločila, ali se bodo pridružila hrvaški vojski.

Minister Krstičević pričakuje, da bodo do pomladi pripravili načrt za vnovično uvajanje obveznega vojaškega roka v okviru nove strategije nacionalne varnosti, ki jo pripravljajo zaradi spremenjenih geopolitičnih in regionalnih okoliščin, predvsem v luči migrantske krize in terorističnih groženj.

Vojaški obvezniki, ki se sklicujejo na ugovor vesti, bodo verjetno morali opravljati dela v urgencah, bolnišnicah, domovih za starejše občane in podobnih ustanovah. Civilno služenje bo predvidoma dvakrat daljše, kot v uniformah.

Na leto naj bi vojaško služenje opravilo okoli 30 tisoč obveznikov.

Sodoben pristop brez "pranja možganov"

Na Hrvaškem so ocenili, da bi bilo uvajanje večmesečnega vojaškega roka predrago, obenem pa bi se z nekajtedenskim urjenjem izognili kritikam, da gre za militarizacijo družbe. Šlo naj bi za sodoben pristop vojaškem urjenju, "brez pranja možganov in nesmiselnih maršev", piše Slobodna Dalmacija, ki trdi, da je odločitev o obveznem vojaškem roku "praktično že sprejeta".

Na hrvaškem ministrstvu za obrambo pričakujejo, da bodo po začetku vnovičnega obveznega vojaškega roka lahko oblikovali vojaško rezervo, ki naj bi štela 20.000 ljudi. Na ta način naj bi okrepili obrambne zmogljivosti države.

Hrvaška vojska šteje približno 16.000 profesionalnih vojakov, lani pa je prostovoljno 12-mesečno vojaško urjenje opravilo približno 1000 fantov in deklet. Med prostovoljci so iskali tudi kandidate za profesionalne vojake, z uvajanjem obveznega vojaškega roka pa bi razširili tudi bazo za potencialne vojaške profesionalce.

Deljena mnenja

Glede uvedbe ponovnega vojaškega roka pa so mnenja deljena. Nekdanji obrambni minister je prepričan, da je 30 dni vojaškega šolanja premalo za strokovno usposabljanje mladih. Prav tako opozarja, da niso znani finančni apsekti, prav tako pa je vprašljiv politični konsenz.

Del civilnega sektorja poudarja, da je mlade treba izobraževati, ne pa gnati v uniforme. "Kot da želimo militarizirati in strašiti mlade ljudi, namesto da jim odpiramo možnosti skozi izobraževanje, delo, stanovanjske politike, da se lahko razvijejo v solidarna in kompetentna bitja," je kritičen Gordan Bosanac iz centra za mirovne študije.

Nekatere raziskave na Hrvaškem so pokazale, da je nekaj več kot polovica vprašanih podprla idejo o vnovičnem obveznem služenju vojaškega roka. Številni pa pred končno odločitvijo hrvaškega sabora pričakujejo obsežno javno razpravo o namenih desnosredinske vlade premierja Andreja Plenkovića.